Retrospektivna analiza zamenjav antidepresivov pri starostnikih med letoma 2016 in 2017 na Oddelku za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra MariborHajšek, Karmen (Avtor) Vovk, Tomaž (Mentor) Petre, Maja (Komentor) starostnikidepresijabolnišnično zdravljenjezamenjave antidepresivovUvod: Depresija je pogosta duševna motnja, ki se pojavlja v vseh starostnih skupinah in vpliva tako na posameznika, kot tudi na njegovo družino ter socialno okolje. Farmakoterapija z antidepresivi (AD) predstavlja enega izmed temeljev zdravljenja. Ob trendu staranja prebivalstva in naraščajoči porabi AD v Sloveniji, največji delež prejemnikov AD predstavljajo prav starostniki, ob sočasni polifarmakoterapiji ima v tem starostnem obdobju skrbna obravnava in ustrezno zdravljenje še toliko večji pomen. Smernice zdravljenja za bolnike, ki se ne odzovejo v celoti na začetni AD, med drugim predvidevajo njegovo zamenjavo. Namen: Z retrospektivno raziskavo smo želeli pregledati dinamiko zamenjav AD (anatomsko terapevtska kemijska (ATC) klasifikacija N06A) in spremljajoče dejavnike pri starostnikih v času bolnišničnega zdravljenja. Metode: Vključili smo bolnike, stare 65 let ali več, z različnimi oblikami depresije, prilagoditveno motnjo ali diagnozo reakcije na hud stres, ki so bili med letoma 2016 in 2017 hospitalizirani na Oddelku za psihiatrijo (Enota za psihogeriatrijo) Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Beležili smo demografske in klinične podatke. Osredotočili smo se predvsem na zdravljenje z AD med hospitalizacijo. Po pregledu medicinske dokumentacije smo bolnike razdelili v skupini z in brez zamenjave AD ter jih med seboj primerjali. Pri bolnikih z zamenjavo smo bili dodatno pozorni še na čas, tip in razloge zamenjave. Rezultati: Skupno smo obravnavali 175 bolnikov, od tega je pri 40,6 % (71/175) prišlo med hospitalizacijo vsaj do ene zamenjave AD. Ti so v večjem deležu prejemali AD že pred sprejemom. Najpogostejši predhodni AD je bil citalopram/escitalopram, medtem ko je bil mirtazapin najpogostejši zamenjani AD. Prevladovala sta tip zamenjave s prekrivanjem in direktna zamenjava. Pomanjkanje učinka je bil najpogostejši razlog zamenjave. Ob odpustu so bili najmanj predpisani triciklični AD, moklobemid in fluoksetin, izrazito najbolj zastopan je bil mirtazapin. Glede na priporočila so bile zamenjave AD narejene pogosto prehitro; v 39,8 % so bile te izvedene prej kot v 4 tednih od uvedbe (v 56,0 % teh prej kot v 2 tednih). Dolžina bolnišničnega bivanja je bila statistično značilno daljša pri bolnikih z zamenjavo AD (40 dni) kot pri bolnikih brez nje (24 dni) (p<0,001). Večje kot je bilo število zamenjav, statistično značilno daljša je bila ležalna doba teh bolnikov (p<0,001). Zaključek: Z večkratnimi prehitrimi zamenjavami AD, še preden se uspe izraziti poln klinični učinek, lahko opustimo potencialno učinkovito zdravilo ter nehote precej podaljšamo čas bolnišničnega zdravljenja. Obstaja verjetnost, da tako nastanejo še višji stroški zdravstvene oskrbe. Ob tem vidimo pomembno vlogo kliničnih farmacevtov pri spremljanju ustreznosti predpisane terapije.20192019-06-28 09:28:01Magistrsko delo/naloga108322VisID: 67242sl