Zanesljivost in veljavnost ročne dinamometrije na spodnjem udu pri zdravih ljudeh ter njena povezanost z algometrijo s pritiskomLipovšek, Tjaša (Avtor) Puh, Urška (Mentor) Kacin, Alan (Komentor) meritve mišične silemeritve občutljivosti na pritiskmerske lastnostiUvod: Ročna dinamometrija združuje nekaj prednosti tako manualnega testiranja mišic kot testiranja s fiksnim dinamometrom. Posledično se za ocenjevanje mišične sile ročni dinamometri v klinični praksi vedno bolj uporabljajo, vendar je standardizacija testnih postopkov pomanjkljiva. Za merjenje občutljivosti na s pritiskom povzročeno bolečino, so najpogosteje v uporabi algometri na pritisk. Namen: Oceniti zanesljivost in veljavnost postopka ročne dinamometrije in zanesljivost postopka algometrije s pritiskom na spodnjem udu pri zdravih preiskovancih. Preveriti povezanost mišične sile in praga bolečine na pritisk. Metode: V raziskavo je bilo vključenih 30 zdravih mladih odraslih. Preiskovanci so se udeležili dveh testiranj ročne dinamometrije in algometrije s pritiskom v razmiku dveh dni. Vsakič smo izmerili mišično silo 12 mišičnih skupin spodnjega uda in prag bolečine na pritisk nad m. rectus femoris in m. tibialis anterior. Zanesljivost posameznega preiskovalca smo ocenili z intraklasnimi koeficienti korelacije. Za primerjavo največje meritve in povprečja meritev, kot možnih izidov, smo izvedli parni test t ter izračunali standardno napako merjenja (SEM). Na drugem testiranju smo izvedli tudi meritve sile mišičnih skupin kolenskega sklepa na fiksnem dinamometru. Kriterijsko veljavnost ročne dinamometrije v primerjavi s fiksno in povezanost med mišično silo ter pragom bolečine na pritisk smo ocenili s Pearsonovimi koeficienti korelacije. Rezultati: Zanesljivost posameznega preiskovalca za ročno dinamometrijo je bila visoka do odlična (ICC = 0,79-0,96) in algometrije s pritiskom odlična (ICC = 0,94-0,97). Razlike med izidi največje meritve in povprečja meritev so bile statistično značilne tako pri ročni dinamometriji kot pri algometriji s pritiskom. Pri ročni dinamometriji je bila SEM večinoma nižja pri povprečju meritev, medtem ko so bile pri algometriji s pritiskom razlike v SEM med izidi zanemarljive. Kriterijska veljavnost ročne dinamometrije v primerjavi s fiksno je bila dobra do odlična (r = 0,65-0,89). Prag bolečine na pritisk nad m. rectus femoris je bil pozitivno povezan z mišično silo ekstenzorjev kolena, vendar je bila korelacija slaba (r = 0,38-0,46). Povezanost med pragom bolečine na pritisk nad m. tibialis anterior in mišično silo dorzalnih fleksorjev ni bila statistično značilna. Zaključki: Uporabljeni postopek ročne dinamometrije je zanesljiv in veljaven za merjenje mišične sile spodnjih udov pri zdravih preiskovancih. Z algometrijo s pritiskom lahko zanesljivo ocenimo prag bolečine na pritisk. Kot izid meritev pri obeh postopkih svetujemo uporabo povprečja dveh meritev. Povezanost med pragom bolečine na pritisk nad m. rectus femoris in silo mišic ekstenzorjev kolena je slaba. Pri zdravih ljudeh je potrebno preveriti tudi zanesljivost med preiskovalci, poleg tega pa za namen uporabe v kliničnem okolju preveriti merske lastnosti ročne dinamometrije in algometrije s pritiskom pri pacientih.20192019-06-28 07:48:25Magistrsko delo/naloga108316VisID: 90495COBISS_ID: 5646699sl