Parazitiranost kostanjeve šiškarice (Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu) s tujerodno vrsto Torymus sinensis Kamijo in genetska raznolikost parazitoida v SlovenijiBevc, Anja (Avtor) Kos, Katarina (Mentor) Matošević, Dinka (Komentor) kostanjeva šiškaricaparazitiranostparazitoidTorymus sinensishaplotipiV magistrski nalogi smo ocenjevali stopnjo parazitiranosti kostanjeve šiškarice s tujerodno vrsto Torymus sinensis. Ocenili smo parazitiranost v letu 2017 in jo primerjali z leti 2015 in 2016. V letu 2017 smo nabrali šiške, opravili disekcijo šišk, s čimer smo določili število kamric, ličink T. sinensis in bub kostanjeve šiškarice v eni šiški. Parazitiranost smo določali na vzorcu 100 šišk, kjer je to bilo možno. Stopnja parazitiranosti je bila v letih od 2015 do 2017 zelo velika. V primerjavi z letom 2015 se parazitiranost leta 2017 nekoliko poveča. V Ravnici se je iz 83,5 % (2015) povečala na 84,9 % (2017), v Zg. Pohanci pa se je iz 79,4 %, (2015) povečala na 80,3 % (2017). V naravnih sestojih je parazitiranost malo večja kot v nasadih. Raziskovali smo tudi genetsko raznolikost parazitoida. Z analizo mtCOI gena smo želeli ugotoviti genetsko variabilnost parazitoida T. sinensis glede na demografsko razširjenost oz. raznolikost med leti 2015 – 2017 na istih lokacijah. Za leto 2017 smo dobili 9 različnih haplotipov. Najbolj pogost haplotip je bil HT1, sledil je haplotip HT2 in ostali haplotipi (HT3 – HT9). Med leti 2015 – 2017 vidimo, da je prišlo do genetskih sprememb parazitoida na vseh treh lokacijah. Glede na rezultate o stopnji parazitiranosti lahko sklepamo, da vnos tujerodne vrste T. sinensis predstavlja uspešen primer biotičnega varstva.[A. Bevc]20192019-06-26 07:45:07Magistrsko delo/naloga108289UDK: 632.79:632.937.1.01(043.2)VisID: 163905COBISS_ID: 9243001sl