Spremljanje pripravljenosti atletov skozi letno tekmovalno sezonoLindič, Matej (Avtor) Vodičar, Janez (Mentor) Rauter, Samo (Komentor) atletikatekmovalna uspešnostmetabolizemdiagnostikaNa tekmovalno uspešnost v atletiki vpliva vrsta dejavnikov. Nekatere izmed njih lahko nadzorujemo in s tem posredno ali neposredno vplivamo na tekmovalno uspešnost. Ker v današnjem času tekmovalni rezultat ni več posledica naključij ampak je odraz načrtnega dela, si je pri oblikovanju in nadzoru treningov smiselno pomagati z nekaterimi laboratorijskimi meritvami, ki nam razkrijejo trenutno telesno pripravljenost športnika. Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti, kakšna je telesna pripravljenost preiskovancev v zimskem pripravljalnem in tekmovalnem obdobju, poletnem tekmovalnem obdobju ter prehodnem obdobju letne atletske sezone. Izmeriti telesno sestavo ter telesne razsežnosti preiskovancev. Izmeriti njihovo odrivno moč, anaerobno kapaciteto in moč, aerobno kapaciteto ter vrednosti Hx in HPRT v krvi. Ugotoviti obstoj povezav med izbranimi gibalnimi in funkcionalnimi testi in tekmovalno uspešnost utemeljiti z rezultati laboratorijskih meritev. V raziskavo smo vključili 10 atletov (štiri šprinterje na 100 in 200 metrov ter šest tekačev na 400 metrov) in jih razvrstili v dve preiskovalni skupini, glede na njihovo disciplino specializacije. Z analizo rezultatov laboratorijskih meritev smo ugotovili, da se skozi letno atletsko sezono telesna pripravljenost in telesne značilnosti preiskovancev spreminjajo. Ugotovili smo, da se pojavljajo razlike med preiskovalnima skupinama in sicer meritve telesnih značilnosti so pokazale, da je imela skupina šprinterjev na 100 metrov večjo telesno maso, obsege spodnjih okončin, ter vrednosti kožnih gub trebuha in stegna, kot skupina tekačev na 400 metrov skozi celotno atletsko sezono. Prav tako so dosegali boljše rezultate pri gibalnem testu skok iz polčepa ter globinski skok in imeli večjo izmerjeno anaerobno moč in kapaciteto od tekačev na 400 metrov. Razlike med preiskovalnima skupinama so bile manj vidne pri merjenju deleža skeletne mišične mase in maščobne mase ter kontaktnih časih pri globinskem skoku. Preiskovalna skupina tekačev na 400 metrov je izrazito dosegala boljše povprečne vrednosti pri merjenju aerobnih sposobnosti od šprinterjev na 100 metrov, saj zahteva tek na 400 metrov dobro razvite tudi aerobne mehanizme pridobivanja energije. Ugotovili smo tudi obstoj razlik znotraj preiskovalnih skupin, ki imajo določeno povezavo s tekmovalnim rezultatom. Ugotovili smo, da je rezultate meritev smiselno med seboj povezovati in iskati povezave v smislu vzrok- posledica. Za bolj natančno ugotavljanje povezav in razlik med preiskovalnima skupinama, bi potrebovali še dosledno spremljanje vadbenega procesa, saj ta neposredno vpliva na telesno pripravljenost športnika. Kljub vsem omenjenim razlikam smo statistično značilne razlike med preiskovalnima skupinama dokazali pri prvi meritvi, v relativni največji moči med prvo ponovitvijo Wingate testa, in četrti meritvi pri skoku iz polčepa in relativni največji moči med prvo ponovitvijo Wingate testa. Glavne ugotovitve magistrskega dela bodo v pomoč atletskim trenerjem pri načrtovanju in nadzoru treningov.20192019-06-21 07:20:08Magistrsko delo/naloga108208VisID: 24775COBISS_ID: 5562545sl