<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Izdelava otroške različice govornoavdiometričnega preizkusa v slovenskem jeziku</dc:title><dc:creator>Škrlj,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Battelino,	Saba	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Marvin Derganc,	Tatjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>govorna avdiometrija</dc:subject><dc:description>Govorna avdiometrija je avdiološka diagnostična metoda, s katero ugotavljamo posameznikovo sposobnost zaznavanja, prepoznavanja in razumevanja govornih dražljajev. V Sloveniji nimamo na voljo preizkusa, ki bi bil primeren za govorno avdiometrijo mlajših otrok. V magistrskem delu sem se zato lotila izdelave otroške različice govornoavdiometričnega preizkusa z enozložnicami, ki je prilagojena za preverjanje nadpražnih sposobnosti govornega zaznavanja pri otrocih od petega do šestega leta starosti.
Izdelava preizkusa je potekala v dveh fazah. V prvi fazi izdelave preizkusa je bil najprej sestavljen nov nabor besed, ki so primerne za testiranje otrok ciljne starosti. Del sposobnosti zaznavanja govora je namreč tudi zmožnost nadomestitve izpada slušne informacije na podlagi jezikovnega znanja, zato je pomembno, da preizkus uporablja besede, ki jih preiskovanci poznajo. Ker je bil moj cilj izdelati preizkus zaprtega tipa, so bile v tej fazi izdelane tudi ilustracije zbranih besed. Poznavanje besed in ustreznost njihovih slikovnih upodobitev sta bili preverjeni na pilotnem vzorcu 20 normalno slišečih otrok. V drugi fazi izdelave testa so bili na podlagi nabora besed, ki so se v prvi fazi izkazale za ustrezne, sestavljeni štirje fonetično uravnoteženi in po težavnosti enakovredni testni seznami. Ustreznost preizkusa je bila nato preverjena na skupini 10 normalno slišečih in skupini 6 naglušnih otrok.
Rezultati pilotnega preverjanja ustreznosti testa so pričakovano pokazali razliko v povprečnem dosežku na preizkusu med testiranima skupinama otrok, kar kaže na ustrezno konstruktno veljavnost preizkusa. Notranja zanesljivost preizkusa je bila dobra v skupini normalno slišečih otrok, ne pa tudi v skupini naglušnih otrok. Nov otroški enozložni preizkus bi bilo tako v prihodnje potrebno dodatno preveriti na večjem številu udeležencev in ga izboljšati z vidika metrične ustreznosti.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-21 02:44:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108188</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12474185</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
