Metoda dolgega branja književnih besedil v podaljšanem bivanjuGolob, Jana (Avtor) Saksida, Igor (Mentor) bralni dogodekMagistrsko delo se ukvarja z vprašanjem zahtevnosti besedil pri bralnem dogodku. Z branjem književnih besedil pri bralnem dogodku mentor branja dobi pomembne vpoglede v problematiko učenčevega odziva na besedilo. Bralci oziroma poslušalci različnih starosti namreč lahko razumejo isto besedilo, čeprav različno (prim. Saksida, 2009). V magistrskem delu smo se osredinili na odziv učencev na zahtevnejša književna besedila z uporabo metode dolgega branja. Mentorji branja imajo pomembno vlogo pri bralnem razvoju mladega bralca. V teoretičnem delu smo se oprli na tri pomembna vprašanja, na katera si mora mentor branja znati odgovoriti – zakaj, kaj in kako brati besedila v šoli. Na vprašanje zakaj brati nam odgovarja definicija pismenosti. Z vprašanjem kaj brati smo povezali bralno motivacijo, bralni interes in pozitiven odnos do branja. Mentor branja mora izhajati iz bralnega interesa učencev, ne sme pa ga preveč poudarjati, saj branje besedil pri bralnem dogodku ne pomeni branje česarkoli in karkoli, torej branje samo iz ugodja. Prav tako branje besedil pri bralnem dogodku zahteva poglobljeno branje in pogovor o prebranem. V magistrskem delu smo dali poudarek zahtevnejšim besedilom, ki jih lahko ponudimo učencem (bolje zahtevnejša kot prelahka besedila), pri tem pa se je treba izčrpno pogovoriti o zahtevnejših mestih v besedilih. Vprašanje kako brati smo opredelili z bralnimi strategijami, saj so le-te povezane z branjem in s pogovorom o prebranem. Opisali smo model za razvijanje bralne zmožnosti, ki smo ga razčlenili na mentorjevo pripravo na šolsko interpretacijo umetnostnega besedila in na faze šolske interpretacije umetnostnega besedila. Velik pomen smo pripisali preverjanju vseh spoznavnih ravni, tako višjih kot nižjih, in podrobneje opisali Bloomovo klasifikacijo, ki jo učitelji uporabljajo v največji meri. Predstavili smo metodo dolgega branja, ki ustvarja spodbudne položaje, v katerih učenci spontano drsijo v svet literature. V naši raziskavi smo učencem prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja brali knjigo Srečni kraljevič in druge pravljice avtorja Oscarja Wilda, zato smo v nadaljevanju predstavili avtorja in samo knjigo oziroma pravljice, prikazali umeščenost knjige v učni načrt ter navedli cilje, ki jih s pravljicami lahko uresničimo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. V empiričnem delu smo preverili trditev, da lahko isto besedilo razumejo poslušalci različnih starosti, vendar različno. Pri izvedbi empiričnega dela so sodelovali učenci prvega, drugega in tretjega razreda Podružnične šole Utik. Z raziskavo smo želeli preveriti odziv učencev na zahtevnejša književna besedila – Srečni kraljevič, Slavec in vrtnica, Sebični velikan in Vdani prijatelj. Učencem smo pravljice brali z uporabo metode dolgega branja in ugotovili, da je ta metoda vsekakor primerna za branje daljših in zahtevnejših besedil. Pri učencih je ves čas stopnjevala napetost in dvigala motivacijo za poslušanje pravljic, prav tako je omogočila, da smo se lahko izčrpno pogovorili o zahtevnejših delih v besedilu. Povsem ustrezni odzivi nekaterih učencev na zahtevnejša besedila so nas pripeljali do ugotovitve, da je trdno in nedvoumno razvrščanje otroških besedil v zaprte starostne skupine nepotrebno. Več časa bi namreč moralo biti posvečenega samemu razvoju načinov, s katerimi bralci opomenjajo besedilo. Prav tako bi moral mentor branja, predvsem tistim zmožnejšim (nadarjenim) učencem, prilagajati vsebine, cilje in metode bralnega dogodka, in sicer tako, da jim ponudi nekoliko zahtevnejše besedilo ter različne ravni bralnih nalog.20192019-06-21 02:44:16Magistrsko delo/naloga108185COBISS_ID: 12475721sl