<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA IZBRANIH PODROČIJ IN IZPLAČIL IZ SKLADOV EU V IZBRANIH DRŽAVAH ČLANICAH EU</dc:title><dc:creator>KOBOL,	MARTINA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Klun,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>Latvija</dc:subject><dc:subject>Skladi EU</dc:subject><dc:subject>Kohezijski sklad</dc:subject><dc:subject>raziskave in inovacije</dc:subject><dc:subject>Evropski socialni sklad</dc:subject><dc:description>Izziv za raziskovanje predstavlja analiza, koliko denarnih sredstev Latvija in Slovenija prispevata v proračun EU ter koliko se v izbrani državi vrne preko evropskih skladov. Namen analize v magistrskem delu je analizirati področja, ki jih ti dve državi prednostno obravnavata in njuno učinkovitost pri doseganju zastavljenih ciljev v finančni perspektivi 2014 - 2020. Opisovanje dejstev in pojmov ter njihovo preučevanje na podlagi tuje in domače strokovne literature temelji na metodi deskripcije. Zbiranje številčnih podatkov in statističnih analiz je izvedeno s kvantitativno metodo. Z metodo komparacije je bila izvedena primerjava med državama, z metodo kompilacije pa je bila izvedena potrditev oziroma zavrnitev hipotez. Z analizo je bilo ugotovljeno, da prebivalec Latvije prejme več sredstev iz skladov EU kot prebivalec Slovenije, kljub temu, da prebivalec Slovenije prispeva v proračun EU več kot prebivalec Latvije. Prejeta sredstva kohezijskega sklada na prebivalca so odvisna od BDP na prebivalca in tako vplivajo na razvitost države. Latvija iz kohezijskega sklada prejme več sredstev kot Slovenija, ima pa nižji BDP na prebivalca kot Slovenija. Slovenija uspešneje črpa sredstva Evropskega socialnega sklada in sredstva za področje razvoja in inovacij. Analiza pripomore k temu, da bo pri naslednji finančni perspektivi omogočena večja učinkovitost pri pridobivanju in koriščenju sredstev EU. Analiza je pokazatelj uspešnosti držav pri črpanju sredstev, ugotavlja pa tudi kazalnike porabljenih sredstev. Z uspešnim črpanjem sredstev iz evropskih skladov je mogoč razvoj in rast v državi, predvsem na področju gospodarskega, ekonomskega in socialnega stanja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-20 13:15:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108179</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15742</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
