Vpliv nedonošenosti na kognitivni in jezikovni razvoj otrokSever, Tereza (Avtor) Bizjak, Martina (Mentor) Kamenšek, Tina (Komentor) nedonošenčkikognitivni razvojjezikovni razvojUvod: Nedonošenčki imajo večje tveganje za odstopanje v razvoju. Gestacijska starost ima pri nedonošenčkih velik vpliv na kasnejši kognitivni in jezikovni razvoj, predvsem v prvih letih življenja. Namen: Namen diplomskega dela je prikazati vpliv, ki ga ima nedonošenost na kognitivni in jezikovni razvoj. Metode dela: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Izveden je bil pregled strokovne in znanstvene literature. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah: ScienceDirect, CHINAL, Medline ter na Kooperativnem bibliografskem sistemu COBISS+ in s pregledom referenc v nekaterih člankih. Vključena je literatura v angleškem in slovenskem jeziku. Rezultati: Številne raziskave so dokazale, da nedonošenost vpliva na razvoj. Večje je tveganje za slabši razvoj kognitivnih in jezikovnih sposobnosti. Nedonošenčki imajo nižje rezultate testov inteligenčnega kvocienta in testov, ki preiskujejo jezikovne sposobnosti. Pri testiranjih kognitivnih in jezikovnih sposobnosti so nedonošenčki dobili nižje rezultate kot donošeni otroci. Raziskave dokazujejo, da je primanjkljaj kognitivnih funkcij najbolj povezan z zelo nizko porodno težo in nizko gestacijsko starostjo. Kognitivni zaostanek in tako nižji inteligenčni kvocient je bil ugotovljen v vseh raziskavah. Odstopanja inteligenčnega kvocienta variirajo glede na vključen vzorec in gestacijsko starost/porodno težo udeležencev. Odstopanja v inteligenci nedonošenčkov vplivajo na njihove izobraževanje. Jezikovni razvoj je neposredno povezan s kognitivnimi sposobnostmi. Otrok s kognitivnim primanjkljajem ne more jezikovnih sposobnosti normalno razviti. Razprava: Nedonošenost vpliva na kognitivni in jezikovni razvoj prezgodaj rojenih otrok. Nedonošenčki zaostajajo v jezikovem razvoju. Opazne so bile težave pri razumevanju jezika in neverbalni komunikaciji. Medicinske sestre so osebe, ki preživijo največ časa neposredno ob nedonošenčku. Dobri odnosi v zdravstvenem timu ter s starši nedonošenčkov so ključnega pomena, saj s tem zagotavljamo čim boljšo oskrbo nedonošenčkom in posledično vplivamo na njihov optimalen razvoj.20192019-06-20 07:47:34Diplomsko delo/naloga108176VisID: 90446COBISS_ID: 5640299sl