Sodelovanje z družinami po namestitvi mladostnikov v vzgojne zavode - perspektiva staršev, mladostnikov in vzgojiteljevPajnik, Dominika (Avtor) Rapuš Pavel, Jana (Mentor) izvendružinska vzgojaMagistrsko delo obravnava pomen sodelovanja in vključevanja staršev pri delu z mladostniki, ki so nameščeni v vzgojne zavode. Aktivno sodelovanje staršev, značilno za v družino usmerjen pristop po ugotovitvah raziskav prinaša uspešnejšo obravnavo mladostnikov . Uvodoma v nalogi opredelim značilnosti ranljivih družin in predstavim pogostejše razloge namestitve mladih v različne oblike izvendružinske vzgoje. Opišem delovanje vzgojnih zavodov ter pri tem posebej izpostavim sodelovanje strokovnih delavcev z družinami. Sledi predstavitev različnih oblik dela z družino in značilnosti v družino usmerjenega pristopa ter praks na tem področju, tako doma kot v tujini. V empiričnem delu naloge sem raziskala, kako sodelovanje z družino doživljajo starši mladostnikov, ki so nameščeni v vzgojne zavode, mladostniki sami in njihovi vzgojitelji. Pri tem me je zanimalo, kako obstoječe sodelovanje vključuje aktivira starše in se usmerja tako na potrebe otroka kot staršev ter celotne družine? Raziskala sem, katere značilnosti vključuje sodelovanje, kako se odraža pri mladostniku in v celotnem družinskem kontekstu. V raziskavi uporabim kvalitativni raziskovalni pristop. V vzorec raziskave sem vključila tri mladostnike, nameščene v vzgojni zavod, enega od staršev vsakega mladostnika, ki je najpogosteje v stiku z vzgojiteljem v zavodu, in tri matične vzgojitelje mladostnikov. Rezultati raziskave kažejo, da so vzgojitelji, starši in mladostniki mnenja, da je pri vstopu in obravnavi mladostnika v vzgojnem zavodu najpomembnejše zagotavljanje občutka enakovrednosti, sprejetosti, razumevanja in iskrene komunikacije. Vzgojitelji in starši se pri sodelovanju soočajo z ovirami, ki so najpogosteje povezane z neenotnostjo v pogledih na vzgojo. Vzgojitelji menijo, da bi bilo treba področje sodelovanja s starši bolje urediti z zakonodajo, saj ocenjujejo, da imajo v sedanjem okviru delovanja premalo časa, finančnih virov in pristojnosti vzgojnega ukrepanja. Predlagajo več neformalnih srečanj z družinami ter izboljšanje sodelovanja s centri za socialno delo. Starši v nasprotju z vzgojitelji ne izražajo potrebe po pogostejših srečanjih in stremijo k avtonomiji starševske vzgoje. Mladostniki se soočajo z različnimi zahtevami staršev in vzgojiteljev, pri čemer se trudijo s prilagajanjem in izražajo potrebo po sprejetosti s strni vzgojiteljev.20192019-06-20 02:47:14Magistrsko delo/naloga108161COBISS_ID: 12469833sl