<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Simuliranje zaustavitve reaktorja tlačnovodne jedrske elektrarne</dc:title><dc:creator>BRAŠANAC,	JURE	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čepin,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pričakovan prehodni pojav brez hitre zaustavitve reaktorja</dc:subject><dc:subject>zaustavitev reaktorja z borovo kislino</dc:subject><dc:subject>simulator</dc:subject><dc:subject>regulacija reaktorske moči</dc:subject><dc:subject>reaktivnost</dc:subject><dc:subject>koeficienti reaktivnosti</dc:subject><dc:description>Vsaka jedrska elektrarna ima izveden sistem za hitro zaustavitev reaktorja – pogonski sistem z regulacijskimi palicami. V zaključnem delu sem se osredotočil na zaustavitev reaktorja tlačnovodne jedrske elektrarne z dvema zankama, brez uporabe regulacijskih palic, kar poznamo tudi kot pričakovan prehodni pojav brez hitre zaustavitve reaktorja. V začetnih poglavjih so razložene osnove delovanja tlačnovodnega jedrskega reaktorja z dvema zankama. Sledijo fizikalne osnove jedrske cepitve, vloga moderatorja, razlaga reaktivnosti, pojav moči zaradi zaostale toplote in njen izračun. Razložena je pomembnost koeficientov reaktivnosti v povezavi s samoregulacijo reaktorja, ki je zelo pomembna iz varnostnega stališča. Sledi poglavje o varnosti v jedrski elektrarni in o projektnih nesrečah povezanih s pričakovanim prehodnim pojavom brez hitre zaustavitve reaktorja. V svojem poglavju sem opisal delovanje in uporabo simulatorja PCTran. V poenostavljenem simulatorju jedrske elektrarne PCTran sem napravil simulacijo zaustavitve reaktorja s pomočjo vbrizgavanja borove kisline v primarno hladilo. Reaktor uspešno zaustavimo po približno 580 s od pričetka zaustavitve, po zaustavitvi je vedno prisotna moč zaradi zaostale toplote, katere simulator ne prikazuje. Izračun moči zaradi zaostale toplote sem naredil s pomočjo Patterson-Shlitz formule v programskem orodju Matlab in dobil bolj pravilen časovni potek reaktorske moči, ki ima všteto tudi moč zaradi zaostale toplote. Ostale parametre je simulator prikazal teoretično pričakovano. Z analiziranjem časovnih potekov različnih parametrov tekom zaustavitve sem ugotovil, da elektrarna po prehodnem pojavu brez hitre zaustavitve reaktorja preide v varno stanje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-19 14:20:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108143</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 46221</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
