<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Samostan Stična v obdobju turških vpadov</dc:title><dc:creator>Primec,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerše,	Sašo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>samostan Stična</dc:subject><dc:subject>Stična</dc:subject><dc:subject>samostan</dc:subject><dc:subject>cistercijanski samostan</dc:subject><dc:subject>Turki</dc:subject><dc:subject>turški vpadi</dc:subject><dc:subject>15. stoletje</dc:subject><dc:subject>16. stoletje</dc:subject><dc:description>V 15. in 16. stoletju so se notranjeavstrijske dežele soočale s številnimi roparskimi napadi turških čet. Med najbolj prizadetimi deželami je bila Kranjska. Pri tem so bila opustošena tudi posestva cistercijanskega samostana Stična, trikrat pa je bil napaden tudi sam samostan. Prvič so Turki Stično napadli leta 1471, samostan so oropali in požgali. Napad se je ponovil leta 1475. Zaradi napadov so samostan obdali z obzidjem in na južnem delu zgradili manjšo protiturško trdnjavo. V letih 1528 ali 1529 so Turki še tretjič napadli samostan, ga oplenili in požgali, niso pa uspeli osvojiti protiturške trdnjave. V enem od napadov je bil požgan tudi samostanski arhiv, saj danes nimamo ohranjenih stiških urbarjev, ki so datirani pred začetkom 16. stoletja. Samostan se je v 15. in 16. stoletju soočal z veliko gospodarsko krizo, ki so jo še poglabljali turški napadi ter visoke deželne dajatve za obrambo pred Turki.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-16 07:15:39</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108099</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 428880</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
