Homoseksualnost v predmodernih časih (od antike do renesanse)Bricelj, Anja (Avtor) Kuhar, Roman (Mentor) Mlinar, Janez (Mentor) homoseksualnostkrščanstvozakonodajakaznovanjeheteroseksualna družbaislamlezbijkeDiplomsko delo predstavlja zgodovinski pregled razvoja homoseksualnosti od antike do konca renesanse. Poudarek je na odnosu krščanstva do posameznikov, ki so imeli istospolne spolne odnose, a jih vse do konca devetnajstega stoletja niso imenovali homoseksualci, eden najbolj pogostih izrazov je bil sodomit. Homoseksualec kot družbeni subjekt ni bil priznan koncept vse do dvajsetega stoletja, ko so začeli z medicinskimi raziskavami spolnosti, posamezniki so se začeli identificirati kot homoseksualci in temu prilagajati tudi način življenja. Za primerjavo je vključen tudi kratek pregled srednjeveškega arabsko-islamskega odnosa do homoseksualnosti, ki se je od krščanskega razlikoval predvsem v tem, da so javno slavili lepoto dečkov in opevali nedolžno ljubezen do njih. Od enajstega stoletja naprej sledimo počasnemu zatonu homosocialne moške družbe, kjer so prevladovala intimna moška prijateljstva, v heteroseksualno družbo, kjer norma postane dvorna ljubezen oziroma intimnost med moškim in žensko. Razvijala se je tudi zakonodaja in posledično kazni. Ker so veljali istospolni odnosi za veliki greh, so bile temu primerne tudi oblike kaznovanja. Že od devetega stoletja dalje je večinoma veljala smrtna kazen, največkrat smrt na grmadi. Skozi zgodovino je znanih več posameznikov, tako evropskih vladarjev kot renesančnih umetnikov, ki naj bi se predajali istospolnim odnosom. Čeprav danes težko vemo, ali so vse trditve resnične ali ne, so v svojem času izstopali zaradi svojega vedenja, njihovi sodobniki pa so jih označili za sodomite in tako zaznamovali za prihodnje generacije.20192019-06-15 07:45:07Diplomsko delo/naloga108085VisID: 428877sl