<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preverjanje izkušenjskega učenja na primeru zelišč in začimb</dc:title><dc:creator>Lampe,	Damjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lovšin Kozina,	Francka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izkušenjsko učenje</dc:subject><dc:description>Zelišča in začimbe so rastline ali deli rastlin, ki jih v jedi dodajamo za izboljšanje okusa in vonja, pa tudi zaradi pozitivnih učinkov na zdravje. Zato je pomembno, da se zelišč in začimb v prehrani ne opušča oz. da se njihovo uporabo vzpodbuja (Merljak, Koman, 2011). Vsebino zelišča in začimbe lahko učencem predstavimo na zanimiv način s pomočjo izkušenjskega učenja. Namen magistrske naloge je bil ugotoviti, kako se bo razlikovalo znanje učencev, ki se bodo učili na podlagi lastnih izkušenj, in učencev, ki bodo novo snov spoznavali frontalno. Rezultati raziskave, v katero je bilo vključenih 100 osnovnošolcev, so pokazali, da so novo snov bolje usvojili učenci eksperimentalne skupine (izkušenjsko učenje), ki so tovrstno učenje ocenili kot učinkovito z vidika zapomnjenja nove snovi in kot atraktivno. Večina učencev eksperimentalne skupine je tudi navedla, da se s pomočjo dela prek lastnih izkušenj več naučiš. Pri delu z začimbami in zelišči jim je bila najbolj všeč možnost, da so lahko zelišča in začimbe poskusili, povohali in otipali. Večina učencev eksperimentalne skupine je kot pozitivno opisala tudi možnost sodelovanja z vrstniki pri praktičnem delu, saj jim to omogoča izmenjavo mnenj in znanja. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da namerava 70,0 % učencev eksperimentalne in 76,0 % učencev kontrolne skupine v prihodnosti pogosteje vključevati zelišča in začimbe v prehrano. Je pa bil delež učencev, ki so zavrnili možnost pogostejšega vključevanja zelišč in začimb v prehrano, nekoliko večji v eksperimentalni skupini (14,0 % ES in 10,0 % KS), kar bi bilo možno povezati z okusom oz. vonjem posameznih zelišč in začimb, ki posameznim učencem ni ugajal. Dobljeni rezultati kažejo na pomembno vlogo izkušenjskega učenja v procesu pridobivanja kakovostnega znanja kot tudi vplivanja na prenos znanja v vsakdanje življenje, kar je z vidika prehranske pismenosti zelo pomembno.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-15 03:09:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108080</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12463689</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
