<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava šolskega kaznovanja v 20. in 21. stoletju in vpliv na otroka</dc:title><dc:creator>Peterka,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kerec,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Peček Čuk,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>šolska kazen</dc:subject><dc:description>Kazen je bila in vedno bo pomemben del vzgoje, tako v družini kot v šoli. Že v preteklosti so kazen uporabljali takrat, ko je otrok kršil določena pravila. Načini kaznovanja so se skozi zgodovino spreminjali. Še v 19. stoletju so uporabljali kazni, kot so prenašanje lesenega osla okoli vratu, pretepanje, uporaba korobača, uporaba palice, lasanje, navijanje ušes itd. Telesna kazen je bila leta 1870 prepovedana, saj je bila nehumana, čeprav se je ponekod še vedno podpirala. Različni zapisi govorijo o tem, da je bila uporaba telesne kazni znova na vrhuncu med svetovnima vojnama, še posebno v času okupatorjev. V 20. in 21. stoletju so se začele uporabljati drugačne metode kaznovanja, kot so mediacija, restitucija, obremenilne kazni, verbalno kaznovanje in družbeno koristno delo, saj telesno kaznovanje na otroku pušča dolgotrajne posledice, tako telesne kot psihične. Namen magistrskega dela je primerjati kaznovanje nekoč (v 20. stoletju) in danes (v 21. stoletju) ter raziskati, kako kazen vpliva na otroka. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja. Raziskovalni pristop empiričnega dela je kvantitativen. Način vzorčenja je neslučajnostni-namenski. V raziskavi je sodelovalo 63 učencev druge triade ljubljanskih osnovnih šol, starih od 9 do 12 let. Sodelovalo je tudi 60 odraslih oseb, starih več kot 60 let. Z rezultati raziskave smo ugotovili, da je glede na naš vzorec danes kaznovanih več otrok, kot jih je bilo nekoč in da spol ne vpliva na to, ali je otrok kaznovan ali ne. Prišli smo tudi do ugotovitev, da je danes kazen malo bolj učinkovita, kar se kaže tudi v tem, da so bili otroci nekoč večkrat kaznovani, kot so danes. Čeprav je telesna kazen že dolgo prepovedana, smo ugotovili, da so jo učitelji nekoč vseeno uporabljali, pojavlja pa se tudi danes, čeprav redkeje. Vsak učitelj ima svoj način, na katerega kaznuje otroka. Nekoč so učitelji uporabljali strožje kazni, na primer zaušnico, grajo … Danes pa prevladuje podpis v beležko. Najpogostejši vzrok za kaznovanje pa je tako nekoč kot danes nedisciplina med poukom. Z rezultati raziskave želimo opozoriti na to, da se je telesna kazen uporabljala in se ponekod še uporablja, kljub temu da je bila prepovedana že leta 1870. Učitelje želimo opozoriti tudi na posledice, ki jih kazen pusti na otroku. Predvsem želimo učitelje spodbuditi, da če že uporabljajo kazen v razredu, naj bo ta učinkovita in dobronamerna.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-15 03:09:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108079</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12464457</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
