<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje partnerskega odnosa v procesu zdravljenja odvisnih od alkohola</dc:title><dc:creator>Koprivnik,	Mirjam	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simonič,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>partnerski odnos</dc:subject><dc:subject>odvisnost od alkohola</dc:subject><dc:subject>zdravljenje odvisnosti</dc:subject><dc:subject>fenomenološka metoda</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu je avtorica raziskovala doživljanje partnerskega odnosa v procesu zdravljenja odvisnih od alkohola. Osredotočila se je na doživljanje odnosa pred zdravljenjem ter po začetku zdravljenja. V teoretičnem delu magistrskega dela so na kratko predstavljene temeljne značilnosti odvisnosti od alkohola, nato pa čustveni in odnosni vidik odvisnosti. Zaradi človekove temeljne potrebe po vzpostavljanju varnih odnosov je odvisnost prikazana skozi oči teorije navezanosti. Predstavljene so posledice odvisnosti v družini, vpliv, ki jih ima na otroke ter značilnosti družin z odvisnimi člani. Prikazan je vpliv odvisnosti na partnerski odnos, s poudarkom na načinih soočanja s partnerjevim uživanjem alkohola. Opisan je potek zdravljenja v Sloveniji, pomembnost vključenosti svojcev v zdravljenje ter faze okrevanja družine in partnerskega odnosa. V empiričnem delu je avtorica uporabila kvalitativno fenomenološko metodo, ki temelji na raziskovanju doživljanja določenega fenomena. S polstrukturiranimi intervjuji je dobila podatke petih parov o doživljanju partnerskega odnosa v procesu zdravljenja. Glavna vprašanja so se nanašala na doživljanje obdobja pred zdravljenjem, ob začetku zdravljenja ter doživljanje sprememb skozi celoten proces. Rezultati raziskave so pokazali, da vsi pari doživljajo sedanji odnos kot mnogo boljši od prejšnjega, pri tem pa poudarjajo postopno rast odnosa. Vsi pari tudi zelo cenijo podporo skupine zdravljenih alkoholikov, v njej so dobili veliko spodbude za delo na partnerskem odnosu. Vse partnerke zdravljencev so dolgo tolerirale partnerjevo pitje in izkušale občutja močnega strahu, ki se je v procesu zdravljenja postopoma manjšal. Večinoma pari vzdušje v odnosu v obdobju pitja opisujejo kot napeto, polno prepirov in »dni tišine«. Prav tako poročajo, da abstinenca sama ni dovolj za izboljšanje odnosa, je pa njegov nujen pogoj. Sedaj največjo spremembo v svojem odnosu vsi vidijo v izboljšanju komunikacije.</dc:description><dc:publisher>[M. Koprivnik]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-11 10:58:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>108007</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 159.922.2:613.81(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22126</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 10968323</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
