<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv institucionalizacije na življenja stanovalcev domov za stare ljudi</dc:title><dc:creator>Miklavčič,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>staranje</dc:subject><dc:subject>institucionalizacija</dc:subject><dc:subject>potrebe</dc:subject><dc:subject>zlorabe</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem želela raziskati, kako bivanje v instituciji, kot je dom za stare ljudi, vpliva na življenja tamkajšnjih stanovalcev, kako pravila za delovanje domov za stare ljudi vplivajo na kvaliteto življenja starih ljudi in v kolikšni meri so zadovoljene njihove potrebe oziroma ali tam prihaja do kakšnih zlorab. Zanimalo me je, kaj v institucionalni oskrbi je še možno spremeniti, da bi le-ta omogočala boljšo in kakovostnejšo oskrbo starim ljudem. Odločila sem se za kvalitativno raziskavo, saj sem želela pridobiti besedne opise, s tem pa nadvse podrobne podatke o temi mojega raziskovanja namesto številčnih podatkov. V teoretičnem uvodu sem najprej opisala demografske spremembe, ki trenutno potekajo, ter naštela dejavnike, ki vplivajo na staranje prebivalstva v današnji družbi. Ker je starih ljudi v današnji družbi vedno več, se pojavljajo vprašanja, kako zanje ustrezno poskrbeti. Za zdaj je še vedno najbolj pogost odgovor na to vprašanje institucionalizacija oziroma odhod starega človeka v dom. Prav zato sem namenila pozornost tudi temu, kako je potekal razvoj institucionalizacije skozi zgodovino in prehajal od medicinskega k socialnemu modelu obravnave starih ljudi. Opisala sem tudi etične podlage za strokovno delo na področju socialnega varstva, ki naj bi jih upoštevali pri delu s starimi ljudmi po domovih. Podrobno sem se posvetila tudi potrebam starih ljudi, ki nam morajo biti vodilo za njihovo obravnavo. V institucijah, kjer je na kupu veliko število različnih ljudi, je neizogibno dejstvo, da tak prostor prinaša tudi najrazličnejše zlorabe. Tako sem opisala dejavnike tveganja, ki lahko pripeljejo do zlorab, in pa znake za njihovo prepoznavanje. Na koncu teoretičnega uvoda pa sem pozornost namenila še specifičnosti socialnega dela s starimi ljudmi in socialnemu delu v domovih za stare ljudi. V empiričnem delu so prestavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo devet ljudi, povezanih s štirimi različnimi domovi za stare ljudi. Od tega pet stanovalcev, ki živijo na različnih oddelkih po domovih, dva sorodnika stanovalcev in dva zaposlena v domovih za stare ljudi, ki sta imela različen profil zaposlitve. V intervjujih sem pozornost namenila trinajstim področjem: odločitvi za prihod v dom, jemanju zdravil, gibanju, zasebnosti, negi in intimnosti, krajam, občutku varnosti, financam, možnostim pritožbe, zapuščenosti in izoliranosti od zunanjega sveta, odnosu zaposlenih, izkušnjam žaljenja, zanemarjanja ali fizičnega nasilja in pa odnosom med stanovalci v domovih. Preko omenjenih tem sem raziskovala, s katerimi področji institucionalnega življenja so stanovalci zadovoljni in kje se še kažejo pomanjkljivosti glede zadovoljevanja njihovih potreb. Ugotovila sem, da se pomembne razlike v zadovoljevanju potreb v instituciji kažejo med tistimi stanovalci, ki so še samostojni, in tistimi, ki so odvisni od pomoči drugih. Tisti, ki lahko večino svojih potreb zagotovijo sami, z institucionalnim življenjem nimajo težav. Težave nastopijo pri tistih, ki so v domu neprostovoljno, pri tistih, ki sami ne zmorejo več osnovnih opravil in morajo vedno čakati na pomoč zaposlenih, in pa tistih, ki so finančno šibkejši, kar zanje pomeni, da si marsikdaj ne morejo privoščiti dodatnih storitev, za katere je potrebno doplačilo. Pomanjkljivosti so bile torej izpostavljene predvsem pri zasebnosti, pogostosti nege, pri zagotavljanju spremstva, pri omejevanju gibanja stanovalcev, ki so nesamostojni, na področju podpore pri sprejemanju pogostosti smrti v domovih, pri pomanjkanju pogovora in individualne obravnave stanovalcev in pri zadovoljevanju potreb zaradi pomanjkanja števila zaposlenih v domovih. Pomanjkljivosti na ostalih področjih, kot so nadzor nad jemanjem zdravil, pri krajah in pri odnosu zaposlenih, so bolj redke in jih navajajo le nekateri od sogovornikov. Izpostavljeno pa je bilo, da so stanovalci po domovih zadovoljni z varnostjo in možnostjo pritožbe, kjer jih v večini primerov upoštevajo. Na podlagi  
pridobljenih rezultatov sem zapisala tudi nekatere predloge, ki naj veljajo kot smernice za izboljšanje kakovosti življenja stanovalcev v domovih za stare ljudi.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-11 09:40:24</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107996</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 27341</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
