<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>SODELOVANJE INSTITUCIJ PRI REŠEVANJU TEŽAV V ODRAŠČANJU MLADOSTNIKOV</dc:title><dc:creator>Mavc,	Maruša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobolt,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Bronfenbrennerjev ekološki model</dc:subject><dc:subject>medinstitucionalno sodelovanje</dc:subject><dc:subject>težave v odraščanju</dc:subject><dc:subject>delovni odnos</dc:subject><dc:subject>izvirni delovni projekt pomoči.</dc:subject><dc:description>V svojem magistrskem delu sem se osredotočila na raziskovanje sodelovanja šolske svetovalne službe, Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD) Slovenj Gradec in Kriznega centra za otroke in mladostnike (v nadaljevanju KCM) Slovenj Gradec, v primerih reševanja težav v odraščanju mladostnikov.
Na začetku v teoretičnem delu predstavim Bronfenbrennerjev ekološki model razvoja posameznika. Nadaljujem z opisom koncepta delovnega odnosa in zaključim z medsebojnim sodelovanjem strokovnih delavcev. 
V kvalitativno raziskavo, kjer je šlo za študijo primera, so bili vključeni šolska svetovalna delavka (v nadaljevanju ŠSD), socialna delavka na centru za socialno delo (v nadaljevanju SD), strokovna delavka v kriznem centru za otroke in mladostnike, učenec in njegova razredničarka. Skozi raziskovanje me je zanimalo, kdaj in kako se ustanove povežejo v medsebojno sodelovanje, ter kako njihovo sodelovanje poteka ob konkretnem delu z mladostniki. Namen raziskave je bil na osnovi poglobljenih pogovorov zbrati poglede vključenih sogovornikov_nic o izkušnjah skupnega dela, ovirah pri tem delu in pozitivnih značilnostih medsebojnih podpor. 
Šolski neuspeh in vedenjske težave so razlogi, zakaj se povežeta šola in CSD. Tako otrok kot družina se morata soočiti s težavami otroka zaradi česar se na CSD vključijo v storitev pomoč družini za dom. Socialna delavka na CSD je nosilka primera, ki na različne načine povezuje institucije pri svojem delu. Strokovni delavci uporabljajo individualne in skupinske pristope dela, pri čemer se poslužujejo različnih tehnik glede na področje dela, ki ga opravljajo.
Primer sodelovanja omenjenih ustanov bi morali poznati tudi drugi CSD in KCM, prav tako je pomembno ozaveščanje CSD in šol o pomenu in vlogi sodelovanja med ustanovami. V šolah je potreben strokovni kader za kontinuirano delo z omenjeno populacijo otrok. Velik uspeh bi bil povezanost zdravstva z drugimi institucijami, ki sodelujejo v primeru otroka in možnost prisotnosti razredničarke na sestankih s strokovnimi delavci v KCM. Velik pomen bi imelo večje število prostovoljcev s srednjih šol in povezanost KCM z medgeneracijskim centrom pod imenom Andeški hram.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-11 09:40:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107995</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 27340</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
