<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Osnovna šola iz perspektive učencev</dc:title><dc:creator>Vincek,	Vida	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grebenc,	Vera	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>totalna institucija</dc:subject><dc:subject>institucionalno nasilje</dc:subject><dc:subject>uporabniška perspektiva</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem se osredotočila na perspektivo učencev v osnovni šoli. Osnovna šola je prostor, kjer učenci preživijo devet let svojega življenja. V tem obdobju odraščajo, se razvijajo in oblikujejo svoje osebnosti. Torej je osnovna šola prostor, ki pomembno vpliva na njihov razvoj. V času opravljanja študijske prakse in prostovoljnega dela sem ob stiku z učenci opazila, da se v šoli ne počutijo dobro in da je njeno delovanje zanje ogrožajoče in škodljivo. Ugotovila sem tudi, da osnovna šola ne sliši oziroma niti ne želi slišati glasu svojih uporabnikov. Zato se mi je zdelo pomembno s svojo raziskavo omogočiti glas učencev v šoli. Zanimalo me je kako učenci doživljajo osnovno šolo, kako se v šoli počutijo, koliko imajo vpliva na dogajanje v šoli, kakšni so njihovi odnosi z zaposlenimi  in kaj jim šola kot vzgojno-izobraževalna institucija ponudi. 
Raziskava, ki sem jo izvedla je bila kvalitativna, empirična in eksplorativna. Vzorec, ki sem ga izbrala priročno in namensko, je zajemal 12 učencev devetega razreda ene izmed Ljubljanskih osnovnih šol. Podatke, ki sem jih dobila sem obdelala kvalitativno s pomočjo kodiranja. 
Rezultati raziskave so pokazali, da se učenci v šoli ne počutijo dobro. Šolo kot skupnost zaznavajo predvsem zaradi pripadnosti skupini sovrstnikov. Ne predstavljajo si kako naj bi delovala skupnost, ki bi zajemala vse akterje v šolskem prostoru. V šoli učencem ni omogočena osebnostna rast oziroma je ta možnost dana zgolj učno uspešnim učencem. Na dogajanje v šoli učenci nimajo vpliva in so se s tem sprijaznili. Odnosi učencev z zaposlenimi so s strani učencev zaznani kot enosmerni  ali ogrožajoči. Večina učencev šolo doživlja kot prostor, kjer so izpostavljeni discipliniranju in podrejanju zaposlenim. Učenci si v šoli sami zagotovijo dobro počutje z dejavnostmi, ki si jih izmislijo in nimajo nobene zveze s poukom.
Rezultati raziskave so pokazali, da ima šola veliko lastnosti totalne institucije kot jo opisuje Goffman (1961) in da so učenci v šoli žrtve institucionalnega nasilja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-11 09:40:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107992</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 27337</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
