Okoliščine za lažje izražanje stališč med absolventi in absolventkami socialnega delaNahtigal, Simona (Avtor) Grebenc, Vera (Mentor) stališčavrednotesovražni govorsocialno delomedijijavno mnenjeLjudje se nenehno odločamo, ali bomo o določenih stvareh v nekih okoliščinah izrazili svoje stališče ali ne. Pri tem veliko vlogo igrajo družbene vrednote in norme, ki pa se ne skladajo vedno z osebnimi vrednotami in potrebami posameznika, ki stališča izraža. Prevladujoče diskurze o aktualnih problematikah v veliki meri kreirajo tudi mediji in družbena omrežja, ki pa lahko informacije predstavljajo zelo pristransko. Študenti in študentke družboslovnih ved, še zlasti pa študenti in študentke socialnega dela, smo tako večkrat deležni ostrih kritik zaradi dela z marginaliziranimi skupinami, ki so v današnji družbeni klimi stigmatizirane in večkrat nezaželene. Stroka socialnega dela narekuje kompetentno delo vedno v prid uporabnikom, kar zahteva znanje, osebni angažma in druge atribute. Prav v poklicih pomoči, kakršno je socialno delo, naj bi strokovni delavci in delavke imeli dovolj strokovnega poguma za jasno izražanje stališč in zagovorništvo ranljivih skupin. Opravila sem intervjuje s sedmini bodočimi socialnimi delavkami in dvema bodočima socialnima delavcema, ki so tekom dodiplomskega študija prakso in prostovoljno delo opravljali na različnih področjih. Poleg strokovnega znanja so pridobili tudi mnoge izkušnje, ki vse kažejo na to, da je delo z diskriminiranimi skupinami v družbi nezaželeno, bodisi se to odraža skozi bolj subtilne prakse, kot je nezanimanje, zanikanje obstoja in viktimizacija, bodisi skozi povsem transparentno sovražnost. Slednjo občutijo tudi bodoči socialni delavci sami, a zaradi osebnega angažmaja, čustvenosti do socialnih problemov ter strokovne podkovanosti svoja stališča kljub občutenem neodobravanju in nestrpnosti načeloma izražajo. Menijo, da svoja stališča izražajo lažje in večkrat kot njihovi vrstniki, ob tem pa predlagajo, kateri ukrepi bi doprinesli k večji asertivnosti mladih, da bi bolj suvereno izražali svoja stališča. V ospredje se postavlja znanje in pomen vzgojno-izobraževalnih ustanov, ki lahko mnogo doprinesejo k večji razgledanosti in odprtosti, hkrati pa se izpostavlja tudi pomen medijev, katere bi bilo potrebno bolj regulirati in preprečevati enostransko poročanje, ki reproducira diskriminatorne prakse, ter zakonsko strožje obsojati sovražni govor.20192019-06-11 09:39:55Diplomsko delo/naloga107990VisID: 27335sl