Učinek starejših sorojencev na razvoj govora otrok v zgodnjem otroštvuPergar, Maja (Avtor) Marjanovič Umek, Ljubica (Mentor) sorojencizgodnje otroštvopripovedovanje zgodbemetajezikovno zavedanjedružinsko okoljeNamen magistrskega dela je preučiti učinek starejših sorojencev na govorno kompetentnost slovenskih otrok v obdobju zgodnjega otroštva, in sicer v povezavi z nekaterimi drugimi dejavniki, kot so izobrazba staršev, kakovost družinskega okolja in otrokov spol. V raziskavi je sodelovalo 60 otrok (28 deklic in 32 dečkov), starih od 5;0 do 5;11 let, ki obiskujejo enega izmed slovenskih vrtcev. Avtorica je z vsakim otrokom izvedla Preizkus pripovedovanja zgodbe: Rokavička (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj in Kranjc, 2010) in Lestvico metajezikovnega zavedanja, ki je del Lestvic splošnega govornega razvoja – LJ (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Podlesek, Kranjc in Bajc, 2008), starši pa so izpolnili Vprašalnik o družinskem okolju. Položaj otroka v družini (edinorojenec ali otrok s starejšimi sorojenci) se je izkazal kot pomemben napovednik pripovedovanja zgodbe. Rezultati so pokazali, da so otroci s starejšimi sorojenci v primerjavi z edinorojenimi otroki dosegli pomembno višje dosežke na Preizkusu pripovedovanja zgodbe. Otroci mam z višjo izobrazbo so na Lestvici metajezikovnega zavedanja dosegli pomembno višje rezultate kot otroci mam z nižjo izobrazbo. Z metajezikovnim zavedanjem otrok so se pomembno povezovali tudi materialni pogoji v družini (tj. število vseh knjig v družini in število otroških knjig). Deklice in dečki se v merah govorne kompetentnosti niso pomembno razlikovali. Raziskava predstavlja doprinos na teoretični in praktični ravni, saj je prva v slovenskem prostoru, ki preučuje učinek starejših sorojencev v povezavi z razvojem govora otrok. Ugotovitve raziskave osvetlijo nekatere varovalne in ogrožajoče dejavnike razvoja govora in so lahko podlaga za bolj načrtovano delo z otroki.20192019-06-11 09:35:03Magistrsko delo/naloga107987VisID: 428808sl