Razvoj političnih karier žensk v SlovenijiZobec, Mladen (Avtor) Antić Gaber, Milica (Mentor) ženskepolitično poljeprofesionalne karierepolitične karierespolna neenakostposlanke Državnega zbora Republike SlovenijeV času ekonomske in politične krize v Sloveniji je ženskam na državnozborskih volitvah v letih 2011 in 2014 prvič uspelo preseči kritično maso zastopanosti 30 odstotkov. Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 je delež žensk v Državnem zboru RS ponovno zdrsnil pod to kritično maso. Namen magistrskega dela je vprašanje pod-reprezentiranosti žensk v slovenski politiki preučiti skozi prizmo razvoja političnih karier žensk. Teoretski izhodišči naloge sta teorija prakse Pierra Bourdieuja s koncepti habitusa, polja in kapitalov ter teorija politične rekrutacije. Najprej ugotavljamo, kateri procesi, okoliščine, prelomi in pomembne odločitve v življenjskih trajektorijih ženskam olajšujejo ali otežujejo vstop v politiko. Navedeno raziskujemo v daljši časovni perspektivi, zato nas zanimajo čas odraščanja in socializacije, čas izobraževanja in kariernega formiranja ter čas vstopa v državno politiko in delovanja v njej. V empiričnem delu magistrske naloge na podlagi intervjujev s poslankami 7. sklica Državnega zbora RS preverjamo veljavnost teoretskih ugotovitev. Zanima nas, v kolikšni meri za kariere žensk v slovenski politiki še vedno velja, da so bistveno drugačne od političnih karier moških. Z analizo intervjujev s poslankami ugotavljamo, da v politiko pogosteje vstopajo ženske iz posredovalnih poklicev, prav tako pa je pomembna kombinacija izkušenj iz lokalne politike, civilne družbe ter zasedanja vodilnih položajev. Ključno vlogo pri vstopanju žensk v politiko še vedno igra povabilo, veliko oviro pa predstavlja nizka starost otrok. Kljub nekaterim razlikam ugotavljamo, da je večina značilnosti političnih karier žensk enaka ne glede na strankarsko pripadnost.20192019-06-11 09:03:09Magistrsko delo/naloga107985VisID: 428806sl