Razvoj metode za določitev permeabilnosti sestavin propolisa skozi kožo prašičjega uhlja in vitroNabernik, Urša (Avtor) Žakelj, Simon (Mentor) PropolispermeabilnostFranzova difuzijska celicaHPLCPropolis je naravna, lepljiva snov, ki jo najdemo v čebeljih panjih. Poznan je predvsem zaradi svoje učinkovitosti - ima protivirusne lastnosti, pomaga pri celjenju ran, ščiti razpokano kožo idr. Zaradi svoje kompleksne in variabilne sestave je preučevanje njegovih sestavin oteženo, vendar pa vedno bolj zaželeno. Poleg identificiranja posameznih komponent propolisa se večkrat izvajajo tudi testi permeabilnosti spojin, ki jih nanesemo na kožo. V ta namen se lahko uporabljajo in vivo ali in vitro testi, najpogosteje pa se v primeru propolisa uporabljajo in vitro testi s Franzovimi difuzijskimi celicami, kjer opazujemo prehod sestavin/e iz donorske na akceptorsko stran skozi izbrano membrano. Namen diplomske naloge je bil razviti HPLC analizno metodo, s katero bi določili vsebnost posameznih sestavin propolisa po prehajanju skozi kožo. Pomemben vidik pri razvoju metode je izbira pogojev, ki ustrezajo številčnosti in raznolikosti sestavin propolisa in omogočajo čim boljšo ločitev na eni ter čim hitrejšo analizo na drugi strani. Metodo smo razvijali postopno - preizkusili smo različne mobilne faze, koncentracije spojin, kolone, vse dokler nismo našli najboljše kombinacije. Nato smo izvedli poskus, ki je vključeval tri oblike propolisa: tinkturo propolisa, mazilo s propolisom ter suh propolis. Poskus smo izvajali s Franzovimi difuzijskimi celicami, za membrano pa smo izbrali kožo prašičjega uhlja, ker je ta najbolj podobna človeški koži. Zanimala nas je primerjava permeabilnosti sestavin iz različnih donorskih medijev, kakor tudi v kolikšni meri in če sploh sestavine prehajajo skozi kožo in katere so te sestavine. Po končani analizi je bilo v kromatogramih vidnih preveč vrhov, da bi se lahko osredotočili na vse, zato smo izbrali pet večjih dobro ločenih vrhov – pet neznanih sestavin, ki smo jih na akceptorski strani zaznali pri večini donorskih medijev in smo jih želeli opazovati ter določiti. Rezultati eksperimentalnega dela so pokazali, da sestavine propolisa najbolj prehajajo kožo iz tinkture in mazila, medtem ko so bile koncentracije na akceptorski strani v primeru suhega propolisa komaj zaznavne. S pomočjo spektrov smo uspeli identificirati derivat krisina, pri primerjavi ostalih sestavin z retencijskim časi in UV spektri referenc pa nismo bili uspešni. V okviru diplomske naloge smo dokazali, da propolis prehaja kožo v pomembnih koncentracijah, za bolj podrobne rezultate (identifikacija večjega števila sestavin) pa bi namesto HPLC morali uporabiti LC-MS/MS sistem.20192019-06-11 08:50:04Diplomsko delo/naloga107981VisID: 67221sl