<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Sinteza konjugatov benzotiazolpirolamidnih zaviralcev DNA-giraze B s siderofori</dc:title><dc:creator>Kocmur,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomašič,	Tihomir	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>DNA-giraza</dc:subject><dc:subject>siderofor</dc:subject><dc:subject>zaviralec</dc:subject><dc:subject>strategija trojanskega konja</dc:subject><dc:subject>konjugat</dc:subject><dc:description>Zaradi množične uporabe protibakterijskih učinkovin se je pojavila odpornost bakterij proti protibakterijskim učinkovinam, ki z leti dobiva vse večje razsežnosti. Bakterijska DNA-giraza in topoizomeraza IV sta encima, ki uravnavata topologijo DNA pri njenem podvajanju. Oba encima imata podobno strukturo, zato lahko z isto učinkovino zaviramo oba encima hkrati in na ta način dosežemo protibakterijsko delovanje. V primeru takšnih učinkovin se razvoj odpornosti bakterij zaradi mutacij tarče upočasni. 
Siderofori so molekule, ki vežejo železo v okolju in ga prenesejo v bakterijsko celico. Ta sistem privzema lahko zlorabimo s strategijo trojanskega konja, in sicer tako, da bakterija privzame siderofor, na katerega je vezana protibakterijska učinkovina. Na ta način lahko povečamo privzem učinkovine v bakterijo.
Naš cilj je bil sinteza novih potencialnih zaviralcev DNA-giraze B, in sicer konjugatov zaviralcev encima z mimetiki sideroforov. Slednje smo v več stopnjah sintetizirali iz kojične kisline, kot zaviralce DNA-giraze B pa smo uporabili derivate benzotiazolpirolamida. Za spremljanje poteka reakcij in identifikacijo spojin smo uporabljali kromatografske in spektroskopske metode.
Poleg znanega zaviralca DNA-giraze smo želeli pripraviti tudi novega, vendar smo imeli težave pri uvedbi hidroksilne skupine na benzotiazolni obroč. Konjugacija zaviralca s sideroforom je bila uspešna in tako smo pridobili končni spojini 21 in 22. Določili so jima zaviralno aktivnost na rekombinantni DNA-girazi ter aktivnost proti po Gramu pozitivnim in negativnim bakterijam. Nobena od pripravljenih spojin ni dosegla želenega protibakterijskega delovanja. Na rekombinanti DNA-girazi sta dosegli zaviralno aktivnost v mikromolarnem območju, želeli pa smo doseči nanomolarno območje. Vzrok za nizko aktivnost je najverjetneje v tem, da siderofora končnih spojin v primerjavi s podobnimi predhodno sintetiziranimi spojinami, ki imajo večjo aktivnost, tvorita šibkejše vezi s tarčo.

Izsledki magistrske naloge pomembno prispevajo k nadaljnjemu razvoju potencialnih protibakterijskih učinkovin z uporabo strategije trojanskega konja, s katero želimo povečati privzem zaviralca v bakterijsko celico z izkoriščanjem sistema za transport železa.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-11 08:49:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107973</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 67189</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
