<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRAVNA UREDITEV SPLETNEGA ZASLUŽKA IN SPLETNE TRGOVINE V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>Knez,	Irma Samantha	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grilc,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>spletni zaslužek</dc:subject><dc:subject>spletna trgovina</dc:subject><dc:subject>spletno poslovanje</dc:subject><dc:subject>podjetje</dc:subject><dc:subject>internet</dc:subject><dc:subject>podjetniško pravo</dc:subject><dc:subject>gospodarsko pravo</dc:subject><dc:subject>pravo Republike Slovenije</dc:subject><dc:subject>družba z omejeno odgovornostjo</dc:subject><dc:subject>samostojni podjetnik</dc:subject><dc:subject>mrežni marketing.</dc:subject><dc:description>Država skuša pravila, ki veljajo za fizično prodajo, aplicirati direktno na virtualni svet, kar pa ni vedno možno in je celo omejujoče. Zaradi preveč rigidnega sistema in neodzivnosti zadolženih državnih institucij na podrobna vprašanja se dogaja, da prihaja do neizkoristka potenciala sposobnosti posameznika v popolnosti in to pomeni počasnejše napredovanje družbe kot celote, nižji BDP, slabšo kupno moč itd. Zaradi želje po postavitvi varnega pravnega sistema, ga vedno bolj zapletamo. S tem ko ga vedno bolj zapletamo, pa ga pravzaprav delamo vedno manj varnega. Na drugi strani ne gre zanemariti pomembnosti zaščite pravnih razmerij, čeprav so nova. Da bi se vrata pravnega reda kar široko odprla zaradi zagotavljanja podjetniške svobode, bi šlo za skok v drugo skrajnost. Iskanje zlate sredine pa je zaradi novosti tako nastalih razmerij počasno in neprepričljivo. Zato so raziskave, kot je ta, pomembne, saj nudijo določen vpogled v stanje, kakršno je. Poznavanje točke, na kateri smo, pomaga pri opredelitvi točke, kamor bi radi prišli in zarisanju poti do nje.
Evropska unija ocenjuje, da je v EU približno 930,000 podjetij, ki nudijo prodajo preko spleta v svoji lastni državi članici. Prav tako meni, da bo 131,130 podjetij začelo s čezmejno prodajo na spletu v naslednjem letu. Evropska komisija ocenjuje, da bo do leta 2019 delež spletne prodaje zrastel na 12,8 % celotne prodaje v EU. Pravna podlaga, ki pa se uporablja za spletno prodajo in spletni zaslužek v RS, je zastarela in razdrobljena.
Spletna prodaja omogoča večjo izbiro za potrošnike, kar pomeni tudi večjo konkurenčnost in v določeni meri nižje cene. Da pa bi lahko v popolnosti izkoristili prosti pretok blaga in storitev, ki jih zagotavlja EU, bi bila potrebna unifikacija pravil in izboljšanje dostopa informacij podjetnikom in potrošnikom.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-11 07:42:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107967</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 86925</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16812369</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
