Metodični izzivi vzgojiteljev vzgojnih zavodovVerbič, Lea (Avtor) Zrim Martinjak, Nataša (Mentor) dejavniki tveganjaPoklic socialnega pedagoga je povezan z delom z izstopajočimi populacijami. Ena izmed njih so tudi otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki bivajo v vzgojnih ustanovah. Njim in vzgojiteljem iz vzgojnih ustanov je namenjeno magistrsko delo. V teoretičnem delu na osnovi definicij različnih avtorjev opredelim čustvene in vedenjske motnje (ČVM). Za lažje razumevanje, kaj vse ČVM predstavljajo, naštejem etiološke klasifikacije ČVM, ki so pomoč in opora pri diagnosticiranju otrok in mladostnikov z izstopajočim vedenjem in čustvovanjem. Na nastanek ČVM vpliva več različnih dejavnikov, zbranih v poglavju o dejavnikih tveganja, med katere sodijo osebnostne značilnosti, družina in njene socialnoekonomske značilnosti, šola ter vrstniške skupine. V nadaljevanju na kratko predstavim zakonsko podlago področja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, kamor so uvrščeni tudi otroci in mladostniki s ČVM. Obširen del namenim predstavitvi vzgojnih ustanov v Sloveniji ter obravnavi populacije znotraj njih. Temeljne informacije črpam iz Vzgojnega programa (Škoflek, Selšek, Ravnikar, Brezničar in Krajnčan, 2004), ki je namenjen vzgojiteljem v vzgojnih skupinah kot vodilo pri načrtovanju dela in zavodskega vsakdana. Opišem cilje vzgojnega dela, načela, ki jim je treba slediti, ter dejavnosti za uresničevanje vzgojnega programa. Izpostavim oblike in metode dela ter opišem značilnosti vzgojitelja, vzgojne skupine in delovnega odnosa. Na koncu teoretskega dela na kratko opredelim spremembe sodobne družbe s procesi individualizacije, globalizacije in socialne izključenosti. V empiričnem delu prek analize šestih intervjujev z vzgojitelji iz vzgojnih zavodov spoznam značilnosti otrok in mladostnikov s ČVM, oblike in metode dela ter ovire, s katerimi se soočajo pri delu s nastanjeno populacijo. Glavne ugotovitve kažejo, da nastanjena populacija s ČVM prihaja iz nefunkcionalnih družin, kjer imajo starši veliko svojih težav (odvisnost, brezposelnost, stanovanjska problematika). Vedno več je razvajenih otrok ter otrok s psihiatričnimi diagnozami. Vzgojitelji svoje delo načrtujejo ter pri tem upoštevajo značilnosti posameznika in celotne skupine. Njihov glavni cilj je priprava otroka na samostojno življenje v skupnosti, zato uporabljajo strukturo dneva, ki je natančno določena, postavijo pravila, hišni red, kazni, nagrade, pomagajo otroku pri šolskem delu ter ga navajajo na osnovne življenjske veščine (higiena, priprava oblačil, pospravljanje, razporeditev časa). Ključ za uspešno delo je odnos med vzgojiteljem in posameznikom ter povezanost in doslednost tima vzgojiteljev. Glavna ovira pri njihovem delu je sam sistem, v katerega so vpeti, saj je po njihovem mnenju premalo zaposlenih na delovno izmeno, manjka notranja diferenciacija med zavodi, problematičen je velik starostni razkorak med otroki v skupini, zakonsko neurejeno sodelovanje s starši in prepozno nameščanje v ustanovo. Iz teh razlogov predlagajo zgodnejšo namestitev, sistemsko ureditev dela z družino oziroma starši, nove programe pomoči ter notranjo diferenciacijo med zavodi.20192019-06-08 02:52:27Magistrsko delo/naloga107935COBISS_ID: 12454473sl