<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razvoj metode za neposredno merjenje plantarnega tlaka v 3D tiskanem čeveljnem vložku</dc:title><dc:creator>Sergaš,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lebar,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Lampe,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>merilnik</dc:subject><dc:subject>plantarni tlak</dc:subject><dc:subject>senzor</dc:subject><dc:subject>3D tisk</dc:subject><dc:subject>merjenje upornosti</dc:subject><dc:description>Uvod: Analiza hoje je raziskovalno področje znotraj katerega sistematično preučujemo človekovo gibanje. Vključuje meritve in oceno parametrov, ki so značilni za človekovo gibanje. V ortopediji in rehabilitaciji je analiza hoje uporabljena za namene diagnostike ter za spremljanje napredka pacientove rehabilitacije. V tem delu se osredotočamo na razvoj metodologije, ki bo omogočala analizo plantarnega tlaka stopala. Primerna razdelitev sil je vitalnega pomena pri primarnem učenju hoje ali pri terapevtski obravnavi po poškodbah. Dva glavna tipa naprav, ki se uporabljata za te vrste analize in meritve sta platformna metoda ter metoda, ki jo v literaturi omenjajo kot »in-shoe« (merilniki vgrajeni v čevelj). Tehnika 3D tiska naj bi bila najbolj primerna za izdelavo upogljivih večplastnih in iz več različnih materialov izdelanih senzorjev, še posebej, če ima senzor geometrijsko kompleksno obliko. Namen: Namen dela je raziskati funkcionalnost 3D natisnjenega senzorja in preučiti možnosti za vključitev takšnega senzorja v čeveljni vložek izdelan s tehnologijo 3D tiskanja. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda s sistematičnim pregledom literature. Iskali smo jo v slovenskem in angleškem jeziku. Prav tako je bila v diplomskem delu uporabljena metoda eksperimentalnega dela, s katerim smo naredili preprost model 3D-natisnjene strukture s 3D-natisnjenimi (implementiranimi) senzorji. Električne signale s senzorjev smo zajemali in vrednotili z mikrokrmilnikom Arduino. Rezultati: V okviru eksperimentalnega dela smo izdelali tri različice prototipa senzorja, da bi določili karakteristike senzorja. Konstrukcija prototipa je izdelana iz termoplastičnega poliuretana (TPU), znotraj je natisnjenih 6 uporovnih enot iz prevodnega PLA materiala na osnovi ogljikovih vlaken. Ta material smo uporabili kot indikator spremembe upornosti merilnika, kar je z določenimi modifikacijami posledično tudi indikator plantarnih tlakov. Razprava: Ugotovili smo, da se vrednosti osrediščene napetosti dejansko spreminjajo ter da prihaja do logičnih odzivov uporovnih enot, glede na dolžino in težo ploskovne obremenitve. Prav tako pa smo ugotovili, da prihaja do različnih intenzitet odzivov uporovnih enot, za katere nismo našli razlage. Zaključek: Pokazali smo, da načelna zasnova merilnika deluje, saj smo opravili meritve, katerih zajeti podatki kažejo na funkcionalnost sistema. Prav tako se lahko ta zasnova uporabi za 3D tisk čeveljnega vložka z uporovnimi enotami, kjer se lahko merijo tlaki, vendar je za ta korak potrebna programska kot tudi strojna modifikacija.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-06-02 07:47:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107899</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90382</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5634667</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
