<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pospešeno staranje volnene tkanine prepojene z melaminsko smolo</dc:title><dc:creator>Krašna,	Marjetka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Demšar,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>volna</dc:subject><dc:subject>vlakna</dc:subject><dc:subject>tkanina</dc:subject><dc:subject>konserviranje in restavriranje</dc:subject><dc:subject>melaminska smola</dc:subject><dc:subject>deblak</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga je potekala v sodelovanju z Restavratorskim centrom Slovenije v okviru projekta konservacije rimskodobnega deblaka, najdenega v reki Ljubljanici. V razpokah deblaka se je kot polnilo nahajala tudi volnena tkanina. Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv konservatorsko-restavratorskih posegov na sodobno volneno tkanino, na podlagi česar bi lahko sklepali, kakšno je obnašanje originalnega volnenega polnila ob konservatorsko-restavratorskih posegih. V okviru diplomske naloge je bil preučevan vpliv melaminske smole na volneno tkanino. Vzorec volnene tkanine je bil impregniran z raztopino vodotopne melaminske smole. Z impregnacijo je masa vzorcev narasla, pH pa se je znižal. Impregnaciji vzorcev so sledili naslednji koraki: polimerizacija smole, sušenje in staranje vzorcev. Vzorce smo na aparatu Xenotes Alpha starali 72 ur pri temperaturi 35 °C, 70- odstotni relativni zračni vlažnosti in 42 W/m2 gostoti sevalnega toka. V okviru izvedenega raziskovalnega dela je bilo ugotovljeno, da se z obdelavo volnene tkanine z vodotopno melaminsko smolo povečajo dolžinska masa preje ter debelina in ploščinska masa tkanine. Po pospešenem staranju pa se vse te vrednosti zopet zmanjšajo. Natezna trdnost v smeri osnove se je po impregnaciji povečala in po staranju le malo zmanjšala. Natezna trdnost v smeri votka pa se je po impregnaciji zmanjšala in po staranju povečala. Na površini vlaken, obdelanih z raztopino melaminske smole, je viden nanos melaminske smole. Na pospešeno staranih vlaknih so vidne poškodbe epidermalnih celic, vidna je tudi smola, ki je nabreknila v obliki mehurčkov. Analiza FTIR-ATR potrjuje prisotnost melaminske smole in oksidacijo impregniranih in staranih vzorcev. Metoda FTIR-ATR je bila primerna za identifikacijo strukturnih sprememb v vlaknih in smoli. Kar je posebej primerno za arheološke najdbe in druge zgodovinske predmete, pa je, da je metoda neinvazivna.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-30 07:15:09</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107834</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 67644</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
