<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Študij razvoja vključkov pri izdelavi obraboodpornih jekel</dc:title><dc:creator>Soklič,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Knap,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Klančnik,	Grega	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>jeklo HB 400</dc:subject><dc:subject>nekovinski vključki</dc:subject><dc:subject>mikrostruktura</dc:subject><dc:subject>titanov nitrid</dc:subject><dc:subject>CALPHAD</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je predstavljen razvoj vključkov pri izdelavi obrabo odpornih jekel ter vpliv le-teh na končne mehanske lastnosti materiala. 
Obrabo odporna jekla se najpogosteje uporabljajo pri vitalnih delih strojev za predelavo in transport zemljine in rude, agrikulturi asfaltnih bazah ipd. Zato je potrebna dobra abrazijska odpornost in dobra varivost. Izbrana kemijska sestava, plastična predelava in toplotna obdelava omogočajo funkcionalnost jekla z dobro žilavostjo pri nizkih temperaturah in dosežen razpon trdot od 250 do 600 HB. 
Tako morajo zaradi svoje namembnosti združevati med seboj izključujoči se lastnosti – visoko trdoto in dobro upogibno sposobnost. Prvo zagotavljamo s primerno stopnjo legirnih elementov in pravilno vodeno vročo predelavo (vroče valjanje) in toplotno obdelavo. Druga pa je v večji meri odvisna od mikročistosti jekla, na katero vplivajo postopki na področju sekundarne metalurgije.
V eksperimentalnem delu je opisan postopek odvzema in priprave vzorcev, analiza na optičnem in svetlobnem mikroskopu ter uporaba termodinamskih izračunov. Opisana sta tudi postopka merjenja trdote po Brinellu in udarnega preizkusa po Charpy-ju. 
Pri metalografski analizi smo ugotovili, da je mikrostruktura jekla HB 400 sestavljena večinsko iz martenzita, v manjših količinah pa tudi bainita, ki se je transformiral iz avstenita. Na pozitivnih izcejah se pojavljajo grobi TiN, ki so lahko potencialna mesta za nastanek mikrorazpoke. S kontrolo topnostnega produkta [Ti][N] in temperaturo solidus je izločanje grobih TiN mogoče omejiti.
Na koncu so predstavljen ternarni diagrami Ti-N-B in Nb-Ti-C z vrisanimi sestavami nitridnih nekovinskih vključkov za doseženi topnostni produkt [Ti][N]. V primeru preblagega mešanja taline z argonom in/ali previsokega doseženega topnostnega produkta [Ti][N], je obstoj primarnih nitridov (TiN) potrjen že v talini nad temperaturo likvidus.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-26 07:45:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107805</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 67639</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1814367</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
