Sedimentologija in stratigrafija jurskih plasti na MatajurjuUdovč, Jan (Avtor) Rožič, Boštjan (Mentor) Zunanji DinaridiJužne Alpesrednja juraapnenčeva brečaSlovenski bazenDinarska karbonatna platforma.V sklopu magistrskega dela sem opisal in stratigrafsko umestil zaporedje apnenčevih breč na območju Matajurja. Ožje raziskovano območje obsega severno pobočje Matajurja, ki se nahaja približno 5 km jugovzhodno od Kobarida. Strukturno gledano, se območje nahaja na prehodu Zunanjih Dinaridov in Južnih Alp. Najverjetneje pripada Trnovskemu pokrovu, ki je del Zunanjih Dinaridov. Trnovski pokrov sestavljajo mezozojske kamnine Dinarske karbonatne platforme. Severni rob platforme, kamor spadajo tudi kamnine na Matajurju, je začel razpadati in se pogrezati že v juri, zato so razvoji od takrat dalje podobni južnim razvojem v Slovenskem bazenu, vendar pa močno kondenzirani, z več stratigrafskimi vrzelmi in v splošnem bolj apnenčasti. Na obravnavanem območju sem reambuliral in razširil predhodno izdelano geološko karto in posnel dva detajlna sedimentološka profila. Profila zajemata večino jurskega in del krednega zaporedja, ki sem ga nato še mikrofacielno analiziral. S pomočjo foraminifer sem določil starost jurskih plasti in približno opredelil tudi starost krednih formacij. Jurski razvoji se na Matajurju začnejo s plitvomorskimi ooidnimi apnenci spodnjejurske starosti. Sledi globjemorsko zaporedje mikritnih apnencev srednje do zgornjejurske starosti, ki vsebuje tudi dve plasti apnenčeve breče, ki sta osrednji predmet raziskave. Nad brečo so odloženi plastnati kalkareniti in mikritni apnenci z roženci, ki nato postopoma preidejo v mikritne apnence tipa biancone, s čimer se jursko zaporedje zaključi. Na njih erozijsko diskordatno nalegajo spodnjekredne breče, kalkareniti in mikritni apnenci z roženci, ki jim sledijo rdeči laporasti apnenci tipa scaglia rossa. Zaporedje se zaključi z zgornjekrednim flišom, ki se začne z bazalno apnenčevo brečo, višje pa sledi flišni razvoj s posameznimi megaplastmi apnenčeve breče. S pomočjo foraminifere Protopeneroplis striata Weynschenk, najdene v vezivu apnenčeve breče, sem nastanek prvih dveh plasti apnenčeve breče časovno omejil na srednjo juro. Njihov nastanek je pogojen s proženjem drobirskih tokov z razpadajočega severnega roba Dinarske karbonatne platforme in se korelira z enako starimi apnenčevimi blokovnimi brečami, katerim sledimo vzdolž celotnega južnega obrobja Slovenskega bazena. Razlika je le, da so gravitacijski dogodki na Matajurju manjših dimenzij.20192019-05-25 07:15:44Magistrsko delo/naloga107778VisID: 67609COBISS_ID: 1485406sl