<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Fizikalno mehanske lastnosti tkanin z oplaščeno CO/PBT prejo v smeri votka</dc:title><dc:creator>Žnidaršič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Matejka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>elastične tkanine</dc:subject><dc:subject>Co/PBT oplaščena preja</dc:subject><dc:subject>vezava</dc:subject><dc:subject>fizikalno mehanske lastnosti.</dc:subject><dc:description>Tkanje bombažnih tkanin s potencialno elastičnostjo, pridobljeno z vnosom bombažne preje z dodatkom PBT (polibutilen teraftalatne) filamenta, se razlikujejo od bombažnih tkanin z dodatkom elastana, npr. lycre, tako v proizvodnem postopku kot tudi uporabnih lastnostih. Izjemna elastičnost PBT-ja je dosežena s krčenjem pri obdelavi v vroči vodi, kar lahko izvedemo po tkanju. Stopnja elastičnosti tkanine je odvisna od deleža PBT-ja v konstrukciji tkanine in konstrukcijskih lastnostih tkanine.
V diplomskem delu so bile raziskane fizikalno mehanske lastnosti šestih vzorcev bombažnih tkanin, ki so vsebovale v votku oplaščeno bombažno prejo s PBT filamentom v jedru. Za primerjavo vpliva PBT komponente so bile raziskane tudi konstrukcijsko enake tkanine brez PBT komponente. Polovica dolžine vzorcev je bila pred izvajanjem meritev obdelana v vreli destilirani vodi 30 minut in nato 24 ur sušena v nevpetem stanju; pri tem postopku PBT razvije svoje elastične lastnosti.
Vsem vzorcem tkanin, obdelanim in neobdelanim, so bile izmerjene naslednje fizikalno mehanske lastnosti: skrčenje preje in tkanine po obdelavi v vreli vodi, pretržna sila in raztezek prej in tkanin, debelina tkanin, gostota niti, ploščinska masa tkanin, zračna prepustnost ter obstojnost proti pilingu.
Analiza rezultatov je pokazala, da so se vsi vzorci s PBT prejo v votku pri obdelavi precej skrčili. Največjo stopnjo krčenja je imel vzorec v vezavi šestvezni votkovni keper, kar je posledica manjšega števila prevezovalnih točk in velikega flotiranja niti. Pogostost prevezovanja niti določa vpetost niti v tkanino in s tem vpliv tornih površin med nitmi na stopnjo krčenja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-25 07:15:22</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107775</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 67606</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
