Ohranitev genetskega potenciala kvasovk Primorskega vinorodnega okoliša in njihova genetska tipizacijaJerovšek, Ines (Avtor) Čadež, Neža (Mentor) Butinar, Lorena (Komentor) kvasovkeSaccharomyces cerevisiaePrimorski vinorodni okoliškrioprezervacijastopnja preživetjaPCR-RFLPITS(GTG)5xmikrosatelitiNajpomembnejša kvasovka v biotehnologiji je Saccharomyces cerevisiae, ki si primarno ekološko nišo deli z ozko sorodno vrsto Saccharomyces paradoxus. V magistrskem delu smo želeli ohraniti genetski potencial 386 sevov kvasovk Vipavskega vinorodnega okoliša in določiti njihovo genetsko raznolikost. Šest sevov kvasovk smo shranili pri –80 °C in ob tem določili njihovo stopnjo preživetja po enem in štirih mesecih. Stopnja preživetja kvasovk je s časom upadala. Najvišjo stopnjo preživetja so imele kvasovke Dekkera bruxellensis, S. cerevisiae, Metschnikowia pulcherrima in Rhodotorula glutinis. Na podlagi rezultatov PCR-RFLP regije ITS smo razlikovali S. cerevisiae in S. paradoxus od drugih vrst kvasovk. Izmed 204 Saccharomyces sevov je bilo 5 % izolatov S. cerevisiae in 9 % S. paradoxus iz naravnega okolja, ostali so bili iz vinograda. Ostale vrste kvasovk rodov Candida, Debaryomyces, Hanseniaspora, Kluyveromyces, Metschnikowia, Meyerozyma, Lachancea, Pichia, Schwanniomyces, Torulaspora in Zygosaccharomyce smo identificirali s sekvenciranjem regije ITS, ter jim določili genetsko raznolikost na podlagi vzorca pomnožkov z (GTG)5x. S povezovanjem genetske raznolikosti v mikrosatelitskih hipervariabilnih regijah vrst Saccharomyces in njihovim fenotipom smo pokazali obstoj dveh skupin vinogradniških sevov S. cerevisiae, prve odporne proti visokim koncentracijam etanola in glukoze, druga pa protu kalijevemu metabisulfitu.[I. Jerovšek]20192019-05-18 07:45:24Magistrsko delo/naloga107733UDK: 579.25:582.282.23:577.2.08VisID: 163726COBISS_ID: 5050744sl