Priprava in uporaba monolitnih nosilcev različnih mikrostruktur z imobilizirano glukozo oksidazo in hrenovo peroksidazoKupec, Rebeka (Avtor) Podgornik, Aleš (Mentor) monolitni nosilciglukoza oksidazahrenova peroksidazaencimska kinetikaafinitetna kromatografijaMonolitni nosilci se pogosto uporabljajo v afinitetni kromatografiji, kjer komponente ločujemo na podlagi bioloških interakcij. Kot ligande za substrat lahko pri tej tehniki uporabimo različne beljakovine. Pri tem se velikokrat odločamo za encime, saj ravno ti ob imobilizaciji dosegajo visoko ponovljivost eksperimentov, stopnja stabilnosti, ki jo dosežemo z imobilizacijo, pa jim omogoča dolgo življenjsko dobo. Učinkovitost vezave encima na monolitni nosilec je v prvi vrsti odvisna od narave encima (temperature, pH in ionske jakosti pufra, prisotnosti aktivatorjev, inhibitorjev in kofaktorjev), pa tudi od načina kovalentne imobilizacije in mikrostrukture nosilca. Monolitne nosilce smo funkcionalizirali z različnimi kemijskimi skupinami, da bi ugotovili, kako to vpliva na dostopnost encima glukoze oksidaze za substrat. Uporabili smo metakrilatne monolitne nosilce, funkcionalizirane z epoksidno, aldehidno in karbonildiimidazolno kemijsko skupino. Učinkovitost imobilizacije encima smo posredno ovrednotili z merjenjem absorbance, ki nastane zaradi vodikovega peroksida, produkta encimsko katalizirane reakcije glukoze. Eksperimentalni del smo izvedli na tekočinski kromatografiji visoke ločljivosti (HPLC). Iz dobljenih vrednosti smo izračunali hitrost encimskih reakcij, afinitetno konstanto ter pretvorbeno število in primerjali rezultate med monolitnimi nosilci.[R. Kupec]20192019-05-12 07:45:08Magistrsko delo/naloga107673UDK: 602.1:53.082.9:577.15(043.2)VisID: 163712COBISS_ID: 9215353sl