<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Doživljanje bioloških otrok rejnikov v rejniških družinah</dc:title><dc:creator>Brumec,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repič Slavič,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>rejništvo</dc:subject><dc:subject>rejniška družina</dc:subject><dc:subject>biološki otroci rejnikov</dc:subject><dc:subject>odnosi s starši</dc:subject><dc:subject>odnosi med rejenci in biološkimi otroki rejnikov</dc:subject><dc:description>V pričujočem magistrskem delu avtorica raziskuje doživljanja bioloških otrok rejnikov v slovenskih rejniških družinah. Teoretični del najprej ponudi pregled ureditve rejništva v Sloveniji, različnih teoretičnih pristopov k razumevanju družine, specifične dinamike rejniške družine in ugotovitev dosedanjih raziskav v zvezi z doživljanji bioloških otrok rejnikov. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 10 posameznikov (štirje moški in šest žensk) med 16. in 33. letom starosti, katerih starši so v času njihovega otroštva in/ali mladostništva izvajali rejniško dejavnost oziroma jo še vedno izvajajo. Z vsakim udeležencem je bil izveden intervju, ki je bil nato analiziran po načelih psihološko-fenomenološke metode. Rezultati raziskave so pokazali, da lahko otroci rejnikov rejništvo doživljajo kot naporno, predvsem začetno obdobje po prihodu rejenca v družino, med poglavitnejšimi izzivi življenja z rejenci pa lahko izpostavljajo nenehno prilagajanje, sprejemanje rejencev (kljub problematičnemu vedenju slednjih) in zadrževanje lastnih odzivov. Izsledki kažejo tudi, da rejništvo za otroke rejnikov kljub izgubi starševske pozornosti ne prinese nujno večjih sprememb za njihov odnos s starši. Kljub temu si otroci rejnikov s strani staršev še vedno želijo biti videni, razumljeni, sprejeti in podprti, te potrebe pa lahko v veliki meri zadovoljuje skupaj (in v odsotnosti rejencev) preživet čas. Pokazalo se je, da biološki otroci rejnikov doživljajo svoje starše kot nosilce rejniške dejavnosti, vendar se lahko tudi sami pomembno vključujejo v skrb za rejenca, pri tem pa lahko postanejo razpeti med sorojensko in skrbniško vlogo, kar jim lahko prebuja občutja zmede. Otroci rejnikov lahko izražajo precejšnjo sposobnost sočutja, razumevanja in sprejemanja perspektive druge osebe, smisla za moralnost in prilagajanja, tudi na račun lastnih potreb. Delo zaokrožijo predlogi za nadaljnje raziskovanje in prakso.</dc:description><dc:publisher>[A. Brumec]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-05-10 09:17:00</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107654</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 364-782.42:159.9(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 22116</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8114522</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
