<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analize za konservatorsko-restavratorski poseg na Kogojevem počivalniku Gondola</dc:title><dc:creator>Rozman,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zupin,	Živa	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kavkler,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>konservatorsko-restavratorski posegi</dc:subject><dc:subject>Oskar Kogoj</dc:subject><dc:subject>počivalnik Gondola</dc:subject><dc:subject>ovčje krzno</dc:subject><dc:subject>staranje krzna</dc:subject><dc:subject>fizikalno-mehanske lastnosti</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil s konservatorsko-restavratorskimi posegi ohraniti počivalnik Gondola, ki ga je oblikoval Oskar Kogoj, ga konstrukcijsko stabilizirati in estetsko izboljšati njegov videz. V ta namen je bilo s počivalnika odvzetih sedem vzorcev in analiziranih z optičnim mikroskopom, vrstičnim elektronskim mikroskopom ter infrardečim spektroskopom. Tako so bili ugotovljeni  materiali, kateri sestavljajo počivalnik in katere uporabiti pri restavratorsko-konservatorskih posegih na počivalniku. Glede na to, da je bil vrhnji material počivalnika (ovčje krzno) zelo uničen, se je novo ovčje krzno osvetljevalo v komori Xenotest alpha s stopnjevanjem časovne izpostavitve ultravijoličnim žarkom po 72 ur, 14 ur in 216 ur. Ugotovljeno je bilo, kako ksenonska svetloba spektra od 300 do 400 nm, vpliva na fizikalno-mehanske lastnosti materiala ter ali izpostavljenost ultravijoličnim žarkom res tako uniči krzno na počivalniku. Po osvetljevanju so bili vzorci krzna izpostavljeni mehanskim obremenitvam; to sta drgnjenje na aparatu Martindale in merjenje pretržnih lastnosti na dinamometru Instron. S primerjavo osvetljenih vzorcev krzna z neosvetljenimi, je bilo ugotovljeno, da izpostavitev krzna ultravijoličnim žarkom poslabša njegove fizikalno-mehanske lastnosti. Osvetljenim in neosvetljenim vzorcem krzna so bile izmerjene barvne vrednosti ter izračunane barvne razlike po barvnem sistemu CIELAB. Rezultati so pokazali, da se z daljšim časom osvetljevanja licne (vrhnje) strani krzna, barva krzna spreminja. Glede na obseg poškodb počivalnika so bili določeni konservatorsko-restavratorski posegi. Osredotočenost je bila predvsem na čiščenju počivalnika in restavriranju najbolj uničenih mest na njem, in sicer raztrgani spodnji tkanini počivalnika ter krpanju raztrganine na naslonjalu za roke. Celoten restavratorski poseg je s fotografijami izvedenih del dokumentiran in priložen magistrskemu delu.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-29 09:51:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107595</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 67582</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
