<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vojni ujetniki carske Rusije v 1. svetovni vojni na slovenskem ozemlju</dc:title><dc:creator>Čič,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Selišnik,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vojni ujetniki</dc:subject><dc:subject>Rusija</dc:subject><dc:subject>1. svetovna vojna</dc:subject><dc:subject>taborišča</dc:subject><dc:subject>Ruska kapelica</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Med prvo svetovno vojno je na slovensko ozemlje prišlo veliko število vojnih ujetnikov carske Rusije, ki jih je avstro-ogrska armada zajela v uspešnih bitkah na vzhodnem bojišču. Prek zbirnih taborišč so jih prepeljali v zaledje, kjer so jih dodelili vojaški upravi ali posameznim občinam za delo v civilni sferi. 
Vojni ujetniki pod vojaško upravo so bili večinoma vključeni v gradnjo infrastrukture in utrjevanje obrambne linije na soški fronti. Živeli so v ujetniških taboriščih, v slabih življenjskih razmerah. Tisti, ki so bili zaposleni v civilni sferi, so delali v obrtnih delavnicah in tovarnah ali pa so pomagali na večjih kmetijah. Ruski ujetniki so predstavljali prepotrebno delovno silo, ki jo je med vojno zelo primanjkovalo. 
Domačini, ki so bili kakorkoli z njimi v stiku, so si jih zapomnili po njihovem petju in globoki privrženosti religiji. O prisotnosti ruskih vojnih ujetnikov na Slovenskem še danes pričajo veliki infrastrukturni projekti, ki jih ponekod še uporabljamo, različni izdelki, ki so jih ujetniki izdelovali v prostem času in zamenjevali za hrano, ne nazadnje pa tudi nekatera pokopališča, spomeniki in posamezni grobovi, ki nas opominjajo na grozote Velike vojne.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-27 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107578</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 428583</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
