<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporaba demonstracijskih eksperimentov pri pouku kemije v osnovnih in srednjih šolah</dc:title><dc:creator>Vinko,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Devetak,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>Kemija je eksperimentalna veda, ki uporablja eksperiment kot eno glavnih orodij preučevanja. Laboratorijsko in drugo praktično delo sta tako esencialna tudi pri kemijskem izobraževanju, kar kažejo tudi učni načrti za kemijo tako v osnovi kot srednji šoli, ki izhajajo predvsem iz dejavnosti na makroskopski ravni. Kadar govorimo o praktičnem delu, govorimo o dejavnostih, pri katerih učenci sami upravljajo s snovmi, predmeti, ali pa opazujejo demonstracijske eksperimente. Za demonstracijske eksperimente je značilno, da jih izvaja učitelj ali različni strokovnjaki, ki lahko učencem neko dejavnost demonstrirajo najbolj kakovostno, učenci pa pri tem neposredno sodelujejo in usvajajo znanje na izkustven način. Prednost demonstracijskih eksperimentov je tudi ta, da ima učitelj večjo kontrolo nad potekom eksperimenta in lahko usmerja pozornost učencev na pomembne dele eksperimenta. V raziskavi, ki je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, je sodelovalo 81 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev iz različnih statističnih regij Slovenije. Učitelji so izpolnili spletni vprašalnik, ki je vseboval štiri vsebinske sklope: (1) mnenje o učinkih izvajanja demonstracijskih eksperimentov na motiviranost učencev in uspešnost pri pouku kemije ter na kakovost učenčevega kemijskega znanja, (2) pogostost izvajanja demonstracijskih eksperimentov, (3) mnenje o demonstracijskem eksperimentu prikaza endotermne reakcije in (4) mnenje o demonstracijskem eksperimentu amonijakov vodomet. Ugotovljeno je bilo, da učitelji ne glede na delovno dobo, izobrazbo in pogostost izvajanja demonstracijskih eksperimentov po večini menijo, da demonstracijski eksperimenti pozitivno vplivajo na motiviranost in uspešnost učencev pri pouku kemije ter na kakovost učenčevega kemijskega znanja. Rezultati kažejo tudi, da večina učiteljev demonstracijske eksperimente izvaja srednje pogosto, tj. dvakrat do trikrat na mesec. Pri analizi mnenj o demonstracijskih eksperimentih prikaz endotermne reakcije in amonijakov vodomet je bilo ugotovljeno, da več učiteljev izvaja prikaz endotermne reakcije kot amonijakov vodomet. Vzroki za to so lahko nepoznavanje poskusa med učitelji, saj ni prikazan v učbenikih ne za osnovno, kot tudi ne za srednjo šolo oz. zahtevnost izvedbe eksperimenta, saj od učitelja terja malo več eksperimentalnih veščin kot eksperiment endotermne kemijske reakcije. Iz rezultatov je mogoče povzeti tudi to, da učitelji opišejo glavna opažanja pri poskusu, so pa velikokrat pri tem nenatančni in nejasni, zato je mogoče sklepati, da je lahko njihovo vodenje demonstracijskega eksperimenta tako, da podajo učencem nepopolne in lahko nebistvene informacije oz. vodijo opazovanje poskusa nenatančno. Mogoče je tudi zaključiti, da nekateri učitelji nimajo jasnega vpogleda v to, katere pojme lahko z določenim kemijskim poskusom razvijajo, kar lahko prispeva k razvoju napačnih razumevanj pri učencih ali dijakih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-25 03:01:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107535</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12377929</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
