Duševno zdravje in zdravstvena nega ženske po spontani ali umetni prekinitvi nosečnostiKrafogel, Veronika (Avtor) Lapanja, Aljoša (Mentor) splavduševna stiskamrtvorojen otrokpsihosocialna pomočstigmaUvod: Splav je prekinitev nosečnosti, ki se konča s smrtjo zarodka. Čeprav je ta lahko načrtovan ali nenaden, je pogovor o smrti otroka neprijeten. Večina žensk se v času nosečnosti na otroka močno naveže, zato splav lahko vpliva na njihovo duševno zdravje pa tudi na zdravje partnerja in celotne družine. Pristop do žalujoče osebe mora biti pravilen. Zavedati se je potrebno, da je vsak posameznik drugačen in edinstven v svojem procesu žalovanja. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju psihofizičnih potreb ženske po splavu. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti duševno zdravje žensk po splavu ali mrtvorojenemu otroku in raziskati vlogo zdravstvene nege v procesu obravnave. Metode dela: V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom strokovne in znanstvene literature s področja duševnega zdravja žensk po splavu. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah (MEDLINE, CINAHL, Google Učenjak, COBISS in COBIB.SI), iskalnik (PubMed) preko oddaljenega dostopa Narodne in univerzitetne knjižnice Ljubljana. Uporabljeni so bili le članki s prosto dostopnim celotnim besedilom, ki so izvirni ali pregledni, znanstveni ali strokovni. Članki so bili iskani v angleškem in slovenskem jeziku. Pregled literature je potekal iz člankov, ki so razvrščeni v prvi do peti nivo hierarhije, ter člankov, ki vključujejo odraslo populacijo. Rezultati: Splav je še vedno pogostpostopek, kljub temu pa število odločitev zanj v svetu upada. Pogosto vpliva na duševno zdravje žensk in povzroča travmatske motnje. Po in med postopkom je vloga zdravstvenih delavcev, njihova podpora in tolažba ključna. V nekaterih državah splav ni legalen, zato ga ženske opravljajo na skrivaj, v neprimernih razmerah, kar še dodatno povzroča poslabšanje zdravstvenega stanja. Razprava in zaključek: Ženske, ki imajo nizek ekonomski status ali so matere samohranilke, se splava velikokrat ne upajo izvesti zaradi strahu pred stigmatizacijo. V Sloveniji je splav legalen od leta 1952. Da bi ženskam omogočili čim manj bolečo in travmatično izkušnjo ob splavu, se moramo zdravstveni delavci kontinuirano izobraževati in “pozabiti” na lastna prepričanja20192019-04-19 07:45:54Diplomsko delo/naloga107483VisID: 90284COBISS_ID: 5610091sl