<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Ustavna procesna jamstva v arbitražnih postopkih</dc:title><dc:creator>Škof,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kramberger Škerl,	Jerca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>temeljna procesna jamstva</dc:subject><dc:subject>arbitraža</dc:subject><dc:subject>arbitražni postopek</dc:subject><dc:subject>prvi odstavek 6. člena EKČP</dc:subject><dc:subject>pravica do sodišča</dc:subject><dc:subject>pravica do poštenega postopka</dc:subject><dc:subject>odgovornost države za nadzor arbitražnih postopkih</dc:subject><dc:description>Temeljna procesna jamstva kot so pravica do sodišča, pravica do neodvisnega, nepristranskega in zakonitega sodnika, pravica do javnega sojenja in pravica do sojenja v razumnem roku, so na ustavnem in mednarodnem nivoju zagotovljene garancije, ki posameznikom omogočajo procesno varstvo nasproti državnim organom. Arbitraža pa ne predstavlja državnega organa, temveč predstavlja alternativni mehanizem reševanja sporov, pri katerem se stranke s sklenitvijo arbitražnega sporazuma dogovorijo, da bo o njihovem sporu odločil arbitražni tribunal, sestavljen iz strokovnjakov, ki si jih bodo stranke izbrale same. Ob tako imenovani “zasebni” naravi arbitražnih postopkov se zato postavlja vprašanje, ali je ustavna procesna jamstva potrebno spoštovati tudi v teh postopkih. 

Predmetno delo odgovarja na navedeno vprašanje s predstavitvijo relevantne sodne prakse, ki sta jo Evropska komisija za človekove pravice in Evropsko sodišče za človekove pravice razvila v zvezi z uporabo prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v arbitražnih postopkih in v kateri ugotavljata, da je arbitražno sojenje povsem dopustno z vidika Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri tem pa tudi opozarja na v sodni praksi še ne odgovorjena vprašanja in ponudi odgovore s predstavitvijo stališč, ki jih zastopa pravna teorija, in relevantnih pravnih pravil. V ta namen magistrsko delo naprej predstavi, zakaj so temeljna procesna jamstva sploh relevantna v arbitražnih postopkih. Temu sledi predstavitev odnosa med pravico do sodišča in arbitražnimi postopki, pri čemer se osredotoča na vprašanje, ali posledica sklenitve arbitražnega sporazuma, ki se kaže v izključitvi možnosti sodišč, da odločajo o sporu, krši pravico do sodišča. Nadalje predmetno delo predstavi, ali sklenitev arbitražnega sporazuma pomeni, da so se stranke odpovedale procesnim jamstvom, in  ali imajo arbitražni tribunali v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin sploh obveznost zagotavljati temeljna procesna jamstva. V okviru navedenega sledi pregled obstoječe prakse glede odgovornosti države za nadzor arbitražnih postopkov in predstavitev pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo stranke arbitražnih postopkov v primeru kršitev temeljnih procesnih jamstev.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-19 07:45:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107481</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 86814</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16776785</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
