Medikalizacija motečega vedenja otrok in mladostnic ter mladostnikovBlažič, Alenka (Avtor) Zorn, Jelka (Mentor) medikalizacijamoteče vedenjeučinki medikalizacijenadzor motečega vedenjaNamen magistrske naloge je poiskati odgovor na vprašanje, kako v sodobnem času razumeti medikalizacijo in kakšni so njeni učinki na otroke in mladostnice_ke, katerih vedenje je označeno kot moteče, ker ni v skladu z družbenimi normativi, kot jih je opredelila medicinska stroka. Definiranje ter poimenovanje, diagnosticiranje, razumevanje in obravnavanje motečega vedenja izhaja iz medicinskega diskurza, ki vedno več socialnih, odnosnih, družbenih, kulturnih, političnih in tudi ekonomskih težav preobrača v motnjo ali bolezen in na ta način odpira vrata družbeni moči medicine, da lahko le-ta zavzame vlogo moralnega razsojevalca in določa, kaj je družbeno še sprejemljivo in kaj ne več, kaj je normalno in kaj patološko. Prav s klasificiranjem in podelitvijo določene diagnoze ali etikete pridemo do trenutka, ko otrok ali mladostnica_k ni več dojet_a in razumljen_a kot normalen_na, ampak dobi etiketo nenormalen_na in postane nosilec_ka stigme. Od takrat naprej moteče vedenje predstavlja položaj posameznice_ka v družbeni ureditvi, ki ji_mu je odvzeta moč, saj ne velja več za enakopravno_ega članico_a družbe. Ko osebi enkrat nadenemo nalepko problematična_en, patološka_i, kasneje težko uide tovrstni percepciji. Diagnoze so torej poseben tip družbene kategorizacije, ki ločujejo med zaželenim in nezaželenim. V imenu pomoči se nad otroki in mladostnicami_ki vzpostavlja sofisticiran nadzor in kontrola, klasificiranje pa s seboj pogosto prinaša diskriminacijo in stigmo. Ob tem je pomembno poudariti, da moteče vedenje vedno definira socialno okolje oziroma ga definira tisti, ki ga neko vedenje moti ter ima moč, da vedenje opredeli kot moteče. Nasprotno pa oseba, katere vedenje je označeno kot moteče, svojega vedenja ne občuti in ne dojema tako. Zavedati se moramo, da gre v primeru medikalizacije otrok in mladostnic_kov, za posebej občutljivo področje, saj so v tem starostnem razredu največkrat preslišani glasovi. Pogosto jim je odvzeta možnost izbire, ker odrasli legitimno ter skladno s svojimi in družbenimi predstavami posegajo v njihova življenja, saj domnevno vedo, kaj je najboljše za njih. Pri razumevanju tega naraščajočega fenomena, ki nemedicinske vzroke nastanka motečega vedenja vse pogosteje obravnava kot medicinski problem, je pomembno tudi poznavanje zgodovinskega ozadja nastanka medikalizacije ter poznavanje modelov in diskurzov, ki so se razvili in se oblikujejo okrog kompleksnega pojava medikalizacije motečega vedenja, in sicer sta to medicinski diskurz ter diskurz osebne krivde, ki oba spadata pod skupino diskurzov nezmožnosti, ker človeka opredelita kot nezmožnega, ta pa nato postane predmet raznovrstnih medicinskih strokovnih ocen. Z uporabo medicinskega modela, ki se poslužuje poenostavljene individualistične obrazložitve nastanka motečega vedenja, se spregleda vrsto pomembnih dejavnikov, ki bistveno vplivajo na razvoj in ohranjanje motečega vedenja. Medikalizacija tako predstavlja priročno sredstvo, da se nek problem »pomete pod preprogo« in da se s spodbujanjem osebne krivde pomaga utišati glasove, ki postavljajo neželena vprašanja, kot so vprašanja o nasilju, spolnih zlorabah, posilstvih, seksizmu, rasizmu, neenakosti, brezperspektivnosti, itd. Razprostiranje medikalizacije torej bistveno prispeva k temu, da se številna družbena vprašanja, ki bi se morala obravnavati kot kolektivna, individualizirajo ter dekontekstualizirajo. Na ta način se zmanjšuje odgovornost cele vrste družbenih akterjev, otroke in mladostnice_ke pa se ob izraženi stiski, uporu, itd. označi kot moteče.20192019-04-16 08:21:27Diplomsko delo/naloga107460VisID: 27278sl