<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zaščita žvižgačev v mednarodnih organizacijah</dc:title><dc:creator>Trček,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sancin,	Vasilka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>žvižgaštvo</dc:subject><dc:subject>žvižgač</dc:subject><dc:subject>mednarodni javni uslužbenci</dc:subject><dc:subject>mednarodne organizacije</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:description>Žvižgaštvo kot prijava nepravilnosti znotraj entitet se pojavlja tudi v mednarodnih organizacijah. Čeprav je ta problematika bolje urejena v nacionalnih zakonodajah držav, tako tistih z anglosaškim kot tudi tistih s kontinentalnim pravnim sistemom, so tudi mednarodne organizacije, zaradi pritiskov javnosti in držav članic ter nujnosti zaščite svojega ugleda, začele urejati to področje za svoje zaposlene. Navedeno je dandanes še posebej pomembno, saj veliko mednarodnih organizacij svetuje državam, kako postopati pri zaščiti žvižgačev in tudi sicer v boju proti korupciji, goljufijam in drugim nezakonitim aktivnostim. Do ureditve zaščite za mednarodne javne uslužbence je prišlo relativno pozno in na podlagi škandalov, ki so javnosti razkrili pomanjkanje učinkovite regulacije na tem področju. Pri tem so imele mednarodne organizacije, kot samostojni subjekti mednarodnega prava, proste roke in upravičeno se lahko pojavlja dvom, ali so ureditve res ustrezne glede na edinstvenost položaja mednarodnih javnih uslužbencev in omejitve, ki so s tem povezane. To magistrsko diplomsko delo se dotakne ureditev v nekaterih mednarodnih organizacijah, med drugim tudi v Evropski uniji, in ugotavlja, kako so te zaščitile svoje zaposlene. Ker so faze zaščite žvižgaštva, tj. predhodna preiskava, preiskava, ugotavljanje obstoja povračilnih ukrepov, priporočila glede disciplinskih ukrepov in njihova morebitna uvedba, centralizirane v administracijah teh organizacij, so upoštevana tudi procesna vprašanja. Ta zajemajo različne modalitete, ki lahko bistveno vplivajo na zaščito žvižgačev, kot je npr. določitev odgovornih organov, postavitev rokov in možnost nadzora nad odločitvami. Glede na izkušnje iz mednarodne sodne prakse in odsotnost ureditve nekaterih bistvenih vprašanj v notranjih pravilih mednarodnih organizacij, se to delo v zaključku osredotoči na področja izboljšanja, ki bi pripomogla k večji zaščiti žvižgačev in posredno tudi k spodbujanju zaposlenih k prijavi nepravilnosti.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-13 07:45:38</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107443</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 86811</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 16776273</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
