<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Uporabnost metode funkcionalnega učenja pri gibalno oviranem otroku v prilagojenem programu za predšolske otroke</dc:title><dc:creator>Lorenčič,	Eva	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prilagojeni program za predšolske otroke</dc:subject><dc:description>Gibalno ovirani predšolski otroci se v Sloveniji lahko vključujejo v programe za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo ter v prilagojene programe za predšolske otroke. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok v vrtcu temelji na igri. Skozi igro se otroci razvijajo in učijo. Populacija otrok značilnega razvoja je za igro naravno motivirana. Gibalno ovirani otroci pa so zaradi težav na področju motorike za igro pogosto prikrajšani oziroma jih igra manj zanima, se ne igrajo. Posledično ne raziskujejo, kar pomeni, da jim primanjkuje izkušenj na vseh področjih dejavnosti. Strokovni delavci, zaposleni v prilagojenih programih za predšolske otroke, moramo zato gibalno oviranim otrokom omogočiti uporabo ustreznih igrač, pripomočkov, materialov in sredstev za igro. Prav tako je pomembno, da jim prilagajamo metode, oblike in načine dela, s pomočjo katerih bodo otroci izrazili svoja močna področja in napredovali na vseh področjih njihovega delovanja.
Z raziskavo smo želeli preveriti učinkovitost metode funkcionalnega učenja, kot ene izmed možnih načinov spoznavanja različnih strategij reševanja problemov, pri vzgoji in izobraževanju gibalno ovirane deklice, stare 3 leta. V raziskavo smo vključili deklico, ki zaradi razvojne motnje in desnostranske hemipareze na področju samostojnosti počasneje napreduje. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali bo deklica v roku treh mesecev, z intenzivnimi obravnavami po metodi funkcionalnega učenja in z vključevanjem elementov funkcionalnega učenja v vsakodnevne aktivnosti v vrtcu, napredovala na področju fine motorike in samostojnosti. Podrobno smo opisali primere dejavnosti za določeno učno orodje ter našteli vsakodnevne aktivnosti, v katerih je opazna uporaba določenega učnega orodja.
Izvedenih je bilo 40 obravnav. Ugotovili smo, da je deklica dosegla večino ciljev, ki smo si jih zadali. Usvojila je orodje nameščanja (pincetni prijem in količinsko predstavo pojma ena), začela ga je smiselno uporabljati pri vsakodnevnih aktivnostih v vrtcu (oblačenje, slačenje, hranjenje, umivanje rok). Prešla je na višjo stopnjo učnih orodij, postavljanje v pare, vendar je ni v celoti usvojila. V pare zmore postavljati predmete in različne slike, podobnih slik pa ne. Na področju risanja in čečkanja posnema krožno čečkanje.
Izdelali smo predloge uporabe metode funkcionalnega učenja pri drugih oblikah individualnega dela.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-11 03:47:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107396</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12373833</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
