<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Komunikacijske veščine izvajalcev zdravstvene nege v triažnih ambulantah urgentnih centrov</dc:title><dc:creator>Herzog,	Matevž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Milavec Kapun,	Marija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>triaža</dc:subject><dc:subject>komunikacija</dc:subject><dc:subject>komunikacijske veščine</dc:subject><dc:subject>triažno osebje</dc:subject><dc:description>Uvod: Prvi stik pacienta z zdravstvenim sistemom navadno predstavlja triažno osebje, ki mora za pravilno ocenitev zdravstvenega stanja pacienta ter določitev triažne kategorije poleg strokovnega znanja poznati in obvladati veščine učinkovitega komuniciranja z vsemi vpletenimi ter vzpostaviti funkcionalen proces komunikacije. Namen: Namen diplomskega dela je bil proučiti komunikacijske veščine izvajalcev zdravstvene nege v triažnih ambulantah urgentnih centrov z vidika usposobljenosti in njihovih pogledov na pomen komunikacijskih veščin pri delu s pacienti. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga v elektronski obliki preko vodij urgentnih oddelkov v Sloveniji posredovali osebju v triažnih ambulantah. Uporabili smo Mann-Whitneyjev preizkus in Kruskal-Wallisov preizkus. Rezultati: Z analizo podatkov je bila ugotovljena višja samoocena obvladovanja komunikacijskih veščin pri triažnem osebju (n = 143), ki je opravilo tečaj manchestrskega triažnega sistema, teh je dobrih 52 %. Rezultati kažejo, da se anketiranci z daljšo delovno dobo čutijo bolj suverene v komunikaciji, a so hkrati tudi bolj zadržani. Opažamo tudi boljšo presojo neverbalne komunikacije pri predstavnicah ženskega spola, ki so predstavljale kar 74 % vzorca. Kažejo se tudi razlike v prid skupini anketirancev, ki so zadovoljni s formalnim izobraževanjem z vidika komunikacijskih veščin, v manjši meri pa se kažejo razlike tudi med doseženo stopnjo izobrazbe v prid tistim z višjo. Povprečna dosežena stopnja je trenutno visokošolska strokovna. Ugotavljamo, da kar polovica triažnega osebja ni pridobila ustreznih znanj iz komunikacijskih veščin med formalnim izobraževanjem, se jih pa več kot 60 % dodatno strokovno izpopolnjuje. Pričakovano večina ni zadovoljna z delovnimi pogoji predvsem iz vidika pomanjkanja časa ob velikem številu pacientov. Razprava in zaključek: Komunikacijske veščine v triažni ambulanti predstavljajo vezni člen med vsemi veščinami, ki jih triažno osebje mora nujno obvladati za hitro in pravilno določitev triažne kategorije. Nemalokrat se odloča med življenjem in smrtjo. Trenutno stanje v urgentnih centrih še ni povsem zadovoljivo, je pa spodbudno, da se več kot polovica osebja dodatno izobražuje in da se zaveda pomena kakovostne komunikacije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-06 07:45:38</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107377</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90256</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5599851</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
