<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PROFILIRANJE UPORABNIKOV V SISTEMU IP TELEVIZIJE NA OSNOVI VSEBINE, KONTEKSTA IN IMPLICITNEGA ODZIVA</dc:title><dc:creator>KREN,	MATEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sedlar,	Urban	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>televizija na osnovi protokola IP (IPTV)</dc:subject><dc:subject>implicitni
uporabniški odziv</dc:subject><dc:subject>eksplicitni uporabniški odziv</dc:subject><dc:subject>profiliranje uporabnikov</dc:subject><dc:subject>modeliranje mnenja</dc:subject><dc:subject>modeliranje interesa.</dc:subject><dc:description>V današnjem povezanem svetu na vsakem koraku ustvarimo množico podatkov,
imenovanih podatkovne sledi, v katerih se skrivajo informacije tako o posamezniku
kot tudi o širši populaciji. Še posebej zanimivi so podatki, ki jih uporabniki takšnih
sistemov podajamo implicitno in pogosto tudi podzavestno, saj na ta način obidemo
zavestno filtriranje in samocenzuro. Po drugi strani pa so takšni viri podatkov pogosto
omejeni, sporadično dostopni ter vsebujejo veliko šuma; posledično predstavljajo
dodatne izzive pri analizi in interpretaciji rezultatov.
Disertacija obravnava napredno obdelavo podatkov televizije na osnovi
protokola IP (IPTV) v obliki podatkovnega toka uporabniških preklopov TVprogramov.
TV-komunikatorje, ki so v uporabi v sistemih IPTV, lahko obravnavamo
kot zmogljiva senzorska vozlišča, ki zbirajo velike količine diagnostičnih podatkov, ki
vsebujejo tudi nekaj skritih informacij o aktivnosti uporabnikov, kakovosti ponujene
storitve, delovanju sistema ipd. V disertaciji se osredotočamo predvsem na dogodke,
ki jih generirajo gledalci, in analiziramo, kako lahko na osnovi psevdonimiziranega
podatkovnega toka preklopov med TV-programi v omrežju IPTV rudarimo in
pridobimo informacije o naravi same vsebine TV-programa, in mnenju uporabnika in
tudi širše populacije o določeni tematiki. V disertaciji pokažemo, da je možno zaznati
pojav neželenih vsebin (npr. televizijskih oglasov) z visoko natančnostjo in tudi, da
lahko pristop razširimo v namen večdimenzijskega modeliranja uporabniškega
vedenja in klasifikacije gledalcev. Predlagamo in opišemo ogrodje in metodo za
ocenjevanje javnega interesa iz implicitnega negativnega odziva, zbranega iz
populacije gledalcev IP-televizije. Naša raziskava temelji na podatkovnem toku
preklopov med TV-programi, razširjenem s kontekstualno informacijo o vsebini.
Predstavljeno ogrodje temelji na gradnji konceptov, profiliranju gledalca in
kombinaciji njegove reakcije (zamenjava programa) in vsebine v namen modeliranja
interesa gledalca in celotne populacije. Predstavljeno ogrodje naslavlja več slabosti v
takšnih sistemih ter lahko zajame utrip širše populacije. Ogrodje validiramo na psevdonimiziranem podatkovnem setu realnega omrežja IPTV in pokažemo korelacijo
pridobljenih rezultatov o več popularnih tematikah s klasičnimi dolgoročnimi
raziskavami javnega mnenja prebivalstva. V namen validacije ogrodja za določitev
javnega mnenja in interesa glede na implicitni odziv gledalcev sistema IPTV
predstavimo hipotezo, da lahko implicitni odziv v obliki preklopov TV-programa,
združen z metapodatki o vsebini, uporabimo tudi za modeliranje mnenja in interesa
gledalcev. V ta namen oblikujemo kontroliran eksperiment in pridobimo eksplicitni
odziv uporabnikov na množico splošno usmerjenih posnetkov novic. Poleg
demografskih informacij anketiranci podajo svoje mnenje, interes in verjetnost
preklopa TV-programa za vsak predvajan posnetek. Nadalje za vsak posnetek iz ankete
določimo utežen vektor iz podatkov o vsebini posnetka, pridobljeni na osnovi
podnapisov za gluhe; te podatke, kombinirane s podano verjetnostjo preklopa TVprograma,
uporabimo za gradnjo modela, ki klasificira mnenje v pet kategorij na
podlagi verjetnosti preklopa TV-programa in vsebine. Končno zgradimo še
poenostavljen model, ki klasificira mnenje v pet kategorij na podlagi interesa, ki kaže
linearno povezanost. Dodatno upoštevanje vsebine tudi v tem primeru zagotavlja
boljšo natančnost in možnost analize anomalnih stanj.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-04-04 09:55:03</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>107364</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 45861</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
