NAPOVEDNA VREDNOST MR DIFUZIJE IN PERFUZIJE ZA SPREMLJANJE ODGOVORA LOKALNO IN/ ALI PODROČNO NAPREDOVALEGA PLOŠČATOCELIČNEGA KARCINOMA GLAVE IN VRATU NA ZDRAVLJENJE S SOČASNO RADIOKEMOTERAPIJOGarbajs, Manca (Avtor) Šurlan Popovič, Katarina (Mentor) Strojan, Primož (Komentor) MR difuzijsko slikanjeMR perfuzijsko slikanjeOdgovor na zdravljenjePloščatocelični karcinom glave in vratuSočasna radiokemoterapijaUVOD. Zdravljenje s sočasno radiokemoterapijo s cisplatinom (RT-KT) je nekirurška metoda izbora za bolnike z lokalno in/ali področno napredovalim ploščatoceličnim karcinomom glave in vratu (PCKGV). Z radiološkimi metodami, s katerimi bi že pred ali zgodaj med zdravljenjem napovedali, kako učinkovito bo to, bi lahko v primeru neodzivnih tumorjev spremenili zdravljenje. Namen naše raziskave je bil oceniti, ali izhodiščne vrednosti parametrov, pridobljenih z MR difuzijskim in perfuzijskim slikanjem, in njihove spremembe med zdravljenjem lahko napovedo odgovor bolnikov s PCKGV na zdravljenje z RT-KT s cisplatinom. METODE. Pri 20 bolnikih z napredovalimi PCKGV smo naredili MR difuzijsko in perfuzijsko slikanje pred zdravljenjem, po 1 tednu (t.j. po prejetih 10 Gy) in po 4 tednih (po prejetih 40 Gy) RT-KT ter 2,5 do 3 mesece po zaključenem zdravljenju. V vsaki časovni točki smo v primarnem tumorju z MR difuzijsko preiskavo merili vrednosti navideznega difuzijskega koeficienta [ADC] in vrednosti treh MR perfuzijskih parametrov (konstanta prostorninskega prenosa med zunajceličnim zunajžilnim prostorom [ZZP] in krvno plazmo [Ktrans], prostornino ZZP na enoto prostornine tkiva [Ve] in prostornino krvne plazme na enoto prostornine tkiva [Vp]). Da bi določili dejavnike, ki napovedujejo odgovor na zdravljenje, smo izhodiščne vrednosti in relativne spremembe vseh parametrov po 10 Gy oz. po 40 Gy (glede na izhodišče) analizirali s Firthovim regresijskim modelom. Korelacijo med prostornino tumorja in MR funkcionalnimi parametri smo izračunali s Spearmanovim koeficientom korelacije. REZULTATI. Relativna sprememba (glede na izhodiščno vrednost) Ktrans po 10 Gy se je pokazala kot statistično značilen dejavnik, ki napoveduje, ali bodo bolniki odgovorili na zdravljenje z RT-KT (p = 0,047; 95% interval zaupanja (IZ), 0,99 – 0,87; srednja relativna sprememba Ktrans glede na izhodiščno vrednost, 50,2 %; razpon, od 25,1% do 90,9 %). Pri bolnikih, ki so odgovorili na zdravljenje, se je Ve po10 Gy statistično mejno značilno zmanjšal (p = 0,066; 26,9 %, od 76,7 % do 126,8 %). Prav tako se je mejno statistično značilno po 40 Gy povečal ADC (p = 0,079; 73,4 %; od 17,8 % do 121,6%). Nobeden izmed parametrov, izmerjenih pred zdravljenjem, se ni izkazal za statistično značilnega. Analiza korelacij ni pokazala statistično značilne povezave med prostornino tumorja in izmerjenimi MR parametri, ne glede na čas meritve. ZAKLJUČKI. Spremembe Ktrans, Ve in ADC, ugotovljene že zgodaj med zdravljenjem, bi lahko pomagale pri napovedi odgovora PCKGV na zdravljenje s sočasno RT-KT s cisplatinom. MR perfuzijski in difuzijski parametri niso korelirali s spremembo prostornine tumorja, izmerjeno z MR volumetrijo.  20192019-04-03 07:45:23Doktorsko delo/naloga107354VisID: 11532COBISS_ID: 299687680sl