Ugotavljanje učinkovitosti uvajanja tehnike dvigovanja uteži pri rokometašicah mlajših starostnih kategorijAvbelj, Neža (Avtor) Šibila, Marko (Mentor) Tehnike dvigovanja utežirokometašimlajše starostne kategorijegibalne sposobnosti.Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali poučevanje tehnike dvigovanja uteži vpliva na razvoj gibalnih sposobnosti rokometašic mlajših starostnih kategorij. Metode: V eksperiment je bilo vključenih 20 rokometašic ženskega rokometnega kluba Olimpija kategoriji kadetinje in mladinke. Naključno so bile razdeljene v kontrolno (starost 18,4 ± 1,6 let; telesna višina 169,4 ± 2,7 cm in telesna masa 67,5 ± 7,2 kg) in eksperimentalno skupino (starost 17,1 ± 1,2 let, telesna višina 165,9 ± 6,3 cm in telesna masa 58,4 ± 4,9 kg). Eksperimentalna skupina je dodatno poleg običajnega treninga z rokometno vsebino trikrat tedensko po 30 minut izvajala šesttedenski program uvajanja tehnike dvigovanja uteži. Kontrolna skupina pa je izvedla samo običajni trening z rokometno vsebino. Pred začetkom in na koncu eksperimentalnega obdobja smo pri obeh skupinah opravili 8 gibalnih testov in 2 antropometrični meritvi. Podatke smo statistično analizirali v programu IBM SPSS 21 (SPSS Inc., Chicago, ZDA) in grafično uredili v programu Microsoft Excel 2009 (Microsoft Corporation, Redmond, ZDA). Antropometričnima merama in vsem motoričnim testom smo izračunali povprečne vrednosti in standardne odklone. Vsem motoričnim testom smo izračunali interakcije časa meritev (začetne s končnimi) in skupine (eksperimentalne s kontrolno) z dvofaktorsko analizo variance za ponovljene meritve. Podatke smo analizirali pri stopnji tveganja 5 % in tabelarično predstavili. Rezultati: Rezultati statistične obdelave podatkov so pokazali, da so rokometašice eksperimentalne skupine v primerjavi z začetnimi in končnimi meritvami statistično napredovale v 4 gibalnih testih (pri 5-% tveganju – p < 0,05), in sicer v globokem čepu, maksimalnem številu sklec, metu težke žoge iznad glave in vzvratnem metu težke žoge. Kontrolna skupina v primerjavi z začetnimi in končnimi meritvami ni statistično napredovala pri nobenem testu. V primerjavi končnega stanja eksperimentalne skupine s kontrolno je eksperimentalna skupina statistično napredovala v 2 testih. Testa, pri katerih se je pokazal napredek sta: globoki čep in vzvratni met težke žoge preko glave. Zaključek: Rezultati kažejo na to, da učenje tehnik dvigovanja uteži lahko uporabimo na treningih mlajših starostnih kategorij kot sredstvo za razvoj gibalnih sposobnosti. Zaradi raznovrstnosti vaje lahko umestimo v katerikoli del treninga ter, s pravilnim načrtovanjem obremenitev, v katerokoli obdobje v sezoni. Vključevanje tehnike v rokometni trening bi lahko pomenil pozitivni učinek na rokometno igro, saj je zanjo potrebna vsestranska gibalna razvitost.20192019-03-30 07:20:03Magistrsko delo/naloga107324VisID: 24712COBISS_ID: 5508273sl