Zmožnost pripovedovanja in obnavljanja zgodb v predšolskem obdobjuKlobčar, Urša (Avtor) Batistič Zorec, Marcela (Mentor) predšolski otrokV teoretičnem delu diplomske naloge sem predstavila govorni razvoj v predšolskem obdobju, in sicer od predjezikovnega obdobja, kamor spadajo prvi glasovi, geste ter neverbalne komunikacije, do tvorjenja besedil, kjer sem opisala prve besede, stavke ter tvorjenje besedil. Poudarek sem namenila pripovedovanju, njegovemu razvoju, koherentnosti in koheziji, dejavnikom, ki nanj vplivajo ter obnavljanju zgodb v predšolskem obdobju. Omenila sem tudi predšolsko bralno značko, njene prednosti in slabosti. V empiričnem delu sem otrokom, starim od tri do šest let, prebrala zgodbo Rokavička, ki so jo potem sami s pomočjo knjige obnovili oziroma o njej pripovedovali. Njihove zgodbe sem posnela in jih kasneje ovrednotila po kriterijih za ocenjevanje, prirejenih po L. Marjanovič Umek in sodelavci (2011). Ugotavljala sem, kakšna je njihova zmožnost samostojnega pripovedovanja ob slikanici. Rezultati so pričakovano pokazali, da zmožnost obnavljanja oziroma pripovedovanja narašča s starostjo otrok. Mlajši otroci, triletniki in štiriletniki, uporabljajo manj besed, povedi niso povezane, večinoma opisujejo stvari oz. osebe na ilustracijah. Pri pripovedovanju starejših otrok, pet- in šestletnikov, so zgodbe bolj povezane, koherentne in kohezivne. Uporabljajo tudi več različnih besed, veznikov in daljše povedi, ki se med seboj povezujejo.20192019-03-30 04:13:26Diplomsko delo/naloga107320COBISS_ID: 12362825sl