Učinki kombinacije nizkih odmerkov fluvastatina in valsartana na arterijsko steno pri moških srednjih let po srčnem infarktu ali z zmernim srčno-žilnim tveganjemTurk Veselič, Martina (Avtor) Šabovič, Mišo (Mentor) /Uvod: Pri bolnikih po srčnem infarktu in posameznikih z zmernim srčno-žilnim tveganjem izboljšanje lastnosti arterijske stene napoveduje boljšo srčno-žilno prognozo. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko v teh skupinah dosežemo preventivni fenotip arterijske stene s kombinacijo nizkih odmerkov fluvastatina in valsartana (flu/val). Metode: Izvedli smo randomizirano dvojno-slepo raziskavo. Vključili smo 36 moških srednjih let po srčnem infarktu, ki smo jih razdelili v intervencijsko (n=20) in kontrolno skupino (n=16). Nadalje smo vključili 20 moških srednjih let z zmernim srčno-žilnim tveganjem (po SCORE točkovniku), ki smo jih prav tako razdelili v intervencijsko (n=10) in kontrolno skupino (n=10). Preiskovanci v intervencijski skupini so 30 dni prejemali kombinacijo nizkih odmerkov fluvastatina (10 mg) in valsartana (20 mg), preiskovanci v kontrolni skupini pa placebo. Ob vključitvi, po 30 dneh terapije in 10 tednov po zaključeni terapiji smo spremljali naslednje parametre: od pretoka odvisno razširitveno sposobnost brahialne arterije (FMD), &#946;-koeficient togosti, karotidno in karotidno-femoralno hitrost pulznega vala (c-PWV in cf-PWV), indeks reaktivne hiperemije, debelino intima-medije, visoko občutljivostni C-reaktivni protein (hs-CRP), interlevkin 6, žilno celično adhezijsko molekulo 1 (VCAM-1), skupni antioksidativni status ter izražanje več zaščitnih genov (SIRT1, MTOR, NFKB1, NFE2L2, PRKAA1). Rezultati: Po terapiji s flu/val so se pri bolnikih po srčnem infarktu izboljšali FMD (iz 3,1 % na 4,8%, p<0,001), cf-PWV (iz 7,8 na 6,7 m/s, p<0,01), VCAM-1 (iz 772,0 na 745,4 ng/ml, p<0,05) in stopnja izražanja SIRT1 (za 1,69, p<0,05); pri preiskovancih z zmernim srčno-žilnim tveganjem pa FMD (iz 3,0 % na 4,2%, p<0,01), c-PWV (iz 6,7 na 6,2 m/s, p<0,01), hs-CRP (iz 5,39 na 3,35 mg/l, p<0,05) in stopnja izražanja SIRT1 (za 3,34, p<0,05). Ob tem pomembnih sprememb v vrednostih krvnega tlaka in lipidov nismo beležili. Preostali proučevani parametri (arterijske stene, vnetja, oksidativnega stresa in izražanje genov) se niso pomembno spremenili. V kontrolni skupini pomembnih sprememb nismo ugotovili. Pomembno izboljšanje FMD je vztrajalo tudi 10 tednov po zaključeni terapiji. Zaključki: Kratkotrajna intervencija s flu/val pomembno vpliva na premik fenotipa arterijske stene v preventivno smer na treh različnih, čeprav povezanih nivojih: žilnem, vnetnem in genetskem. Ugotovljeno izboljšanje delovanja endotelija, togosti arterijske stene, kazalcev vnetja in izražanja SIRT1 bi lahko preko zmanjšanja srčno-žilnega tveganja vodilo v tehtne klinične koristi, kar pa zahteva nadaljnje raziskave.20192019-03-28 07:45:44Doktorsko delo/naloga107104VisID: 11524COBISS_ID: 299639808sl