Subjektivna ocena kakovosti življenja oseb s sladkorno boleznijo tipa 2Mrhar, Tina (Avtor) Filipčič, Tjaša (Mentor) Jerman, Janez (Komentor) sladkorna bolezenSladkorna bolezen tipa 2 zaradi svojih posebnosti pomembno vpliva na življenjski slog posameznika, saj zahteva določene prilagoditve v vsakodnevnem življenju. Pri neustreznem zdravljenju in napredovanju bolezni se lahko pojavijo dodatni zapleti, kar izrazito vpliva na zaznano kakovost življenja posameznega bolnika. Preventiva pred sladkorno boleznijo tipa 2 in pred dodatnimi težavami pri napredovanju bolezni je tudi gibalna/športna aktivnost. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja povezava med subjektivno oceno zaznane kakovosti življenja in redno gibalno/športno aktivnostjo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. Zanimalo nas je tudi, kako se zaznana kakovost življenja po postavitvi diagnoze spreminja. Razlike med gibalno/športno aktivnimi in neaktivnimi osebami smo preverili za štiri področja kakovosti življenja: splošno zdravstveno stanje, socialno-ekonomski status, psihično zadovoljstvo in zadovoljstvo z družino. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika Indeks kakovosti življenja bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2. V raziskavi je sodelovalo 43 oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, starih od 19 do 65 let. Razdelili smo jih v dve skupini. V prvi skupini so bile redno gibalno/športno aktivne osebe (N = 27), v drugi skupini pa osebe, ki niso redno gibalno/športno aktivne (N = 16). Kriterij za gibalno/športno aktivnost je bil vsaj 90 minut katerekoli gibalno/športne aktivnosti (npr. hoja, tek, plavanje) na teden. Povprečen čas od postavitve diagnoze je bil 8,38 leta (SD = 6,82). Rezultati srednjih vrednosti so pokazali, da gibalno/športno aktivni posamezniki višje ocenjujejo kakovost življenja, vendar razlike med skupinama niso statistično pomembne. Največje razlike v srednjih vrednostih so se pokazale na področju splošnega zdravstvenega stanja (M1 = 18,08; M2 = 17,57), manjše na področju socialno-ekonomskega statusa (M1 = 20,18; M2 = 19,38) in psihičnega zadovoljstva (M1 = 19,20; M2 = 18,51), najmanjše na področju zadovoljstva z družino (M1 = 21,65; M2 = 21,21). Na nobenem od štirih področjih razlike niso bile statistično pomembne. Ugotovili smo šibko pozitivno povezavo med časom od postavitve diagnoze in zaznano kakovostjo življenja, vendar povezava ni statistično pomembna (p = 0,06). Največje razlike med skupinama so se pojavile na področju splošnega zdravstvenega stanja, saj gibalna/športna aktivnost najbolj neposredno vpliva na fizično dobro počutje posameznika. Na ostalih področjih imajo pri oceni kakovosti življenja lahko velik vpliv nekateri drugi dejavniki, kot so posameznikova prepričanja, pretekle izkušnje, trenutne okoliščine (npr. ločitev, trenutna finančna situacija ipd.), ki niso direktno povezani s sladkorno boleznijo. Udeležence bi bilo smiselno spremljati dalj časa in jih spodbuditi k povečani gibalni/športni dejavnosti, nato pa primerjati samoocene kakovosti življenja.20192019-03-26 03:52:14Magistrsko delo/naloga106907COBISS_ID: 12355657sl