<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Oskrba uporabnikov s terapevtskimi pripomočki po zlomu kolka v procesu rehabilitacije v zdravilišču Dolenjske Toplice</dc:title><dc:creator>Golob,	Maruška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Popit,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zlom kolka</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>pripomočki za mobilnost</dc:subject><dc:subject>prilagoditve</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:description>Uvod: Za starostnike je kakovost življenja v današnjem času zelo pomembna in je bistvenega pomena za produktivno in zdravo življenje tudi v tem življenjskem obdobju. S starostjo se posamezne aktivnosti izvajajo počasneje, poslabša se občutek za ravnotežje, slabšata se vid in sluh. Padci predstavljajo eno glavnih težav tretjega življenjskega obdobja. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati, kakšna je vloga delovnega terapevta pri oskrbi uporabnikov po zlomu kolka kot posledice padca, uporabo katerih pripomočkov jim svetuje, kateri so po mnenju udeležencev dejavniki tveganja za nastanek padca in s kakšnimi težavami se srečujejo udeleženci, ki so bili pred padcem samostojni. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja. Narejen je bil pregled literature, na podlagi katerega smo pripravili izhodišča za kvalitativno raziskovanje s pomočjo intervjujev. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo šest oseb, ki so bile vključene v Center za Medicinsko rehabilitacijo v Dolenjskih Toplicah in so bile obravnavane zaradi zloma kolka. Vzorec intervjujev je bil zajet v mesecu avgustu 2018. Izvedenih je bilo šest intervjujev, kjer so v prvem delu odgovarjali na demografska vprašanja, v drugem delu pa še na 11 odprtih vprašanj, kjer so pripovedovali o svoji nezgodi na podlagi lastnih izkušenj, misli, stališč in občutkov. Dobljene rezultate smo utemeljili in primerjali z izsledki pregleda literature. Rezultati: Najpogostejši vzrok za padec so bili izguba ravnotežja, nezadostna pazljivost, utrujenost in vrtoglavica. Posledice padca so bile vidne na različne načine, in sicer v obliki bolečin, nesamostojnosti, omejenega gibanja in podobno. Najpogosteje uporabljena pripomočka sta bila hodulja in bergle. Večina sodelujočih v raziskavi je navedla, da je bila nesamostojna pri umivanju, oblačenju in opravljanju gospodinjskih del. Sodelujoči se tudi zavedajo, da se da padec preprečiti z boljšo telesno pripravljenostjo in ravnotežjem, z dobro mišično močjo in s prilagoditvami tako v bivalnem okolju kot tudi v zunanjem okolju. Razprava in zaključek: S pomočjo kvalitativne analize smo dobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja. Veliko različnih dejavnikov lahko privede do padca, kot najpogostejši so bili navedeni naslednji: nezadostna pazljivost oziroma pozornost, izguba ravnotežja ter vrtoglavica in utrujenost. Padec lahko povzroči veliko nevšečnosti, še posebej pri starejših ljudeh, pri katerih traja okrevanje dlje časa. Prišli smo do zaključka, da je zlom kolka zelo pogost in dolgotrajen proces, predvsem pri starejših osebah, ki se zgodi nenadoma, sama rehabilitacija pa traja daljše časovno obdobje. Na hitrost celjenja vplivata motivacija in volja poškodovanega. Vloga delovnega terapevta je zelo pomembna za uspešnost zdravljenja. S svetovanjem ustreznega pripomočka delovni terapevti pripomorejo k hitrejšemu napredku in skrajšujejo ležalno dobo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-24 07:49:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106889</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90241</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5599339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
