<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>In-situ sinteza nanodelcev ZnO na bombažni tkanini z reducentom ekstrahiranim iz avokadove koščice</dc:title><dc:creator>Marčič,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gorjanc,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Ključne besede: nanodelci</dc:subject><dc:subject>cinkov oksid</dc:subject><dc:subject>zelena sinteza</dc:subject><dc:subject>ekstrakt</dc:subject><dc:subject>avokadova koščica.</dc:subject><dc:description>Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, ali se lahko ekstrakt avokadove koščice uporabi kot naravni reducent za in-situ sintezo nanodelcev cinkovega oksida (ZnO) na bombažni tkanini za dosego dobre zaščite pred ultravijoličnim (UV) sevanjem. Zato je bil preučevan vpliv  koncentracije prekurzorja (cinkov klorid (ZnCl2)), vrstni red obdelave bombažne tkanine s prekurzorjem in reducentom ter temperature sinteze. Na UV/VIS spektrofotometru je bil vzorcem določen UV zaščitni faktor (UZF), na refleksijskem spektrofotometru pa barva vzorcev v barvnem prostoru CIELAB. Morfologija vlaken oziroma sintetiziranih nanodelcev na vlaknih je bila proučevana z vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM). Vzorcem je bila izmerjena barva in določen UZF tudi po petkratnem gospodinjskem pranju. Rezultati raziskave so pokazali, da je temperatura in-situ sinteze pomembna, in sicer so imeli vzorci višje UZF vrednosti, če so bili obdelani pri sobni temperaturi kot pri 60 °C. Na oblikovanje nanodelcev in UZF vrednosti vplivata tudi vrstni red obdelave tkanine s prekurzorjem in reducentom ter molarna koncentracija prekurzorja. Višje vrednosti UZF so imeli vzorci, kjer je bila uporabljena 1 M raztopina ZnCl2, kot pa 0,5 M. V primeru, kjer je in-situ sinteza potekala tako, da je bil vzorec najprej obdelan v prekurzorju in nato v reducentu, je vzorec izkazal najvišjo zaščito pred UV sevanjem (dobra UV zaščita). Vzorec ni bil med najtemnejšimi, torej barva ni bila tista, ki je vplivala na UZF, ampak številni nanodelci Zn, ki so se oblikovali na površini bombažnih vlaken, kar je bilo razvidno tudi iz SEM analize. Vrstni red obdelave tkanine, kjer se je tkanino najprej obdelalo v reducentu in nato v prekurzorju, je dal najslabše rezultate UZF. Iz SEM analize je razvidno, da so se na vlaknih oblikovali nanodelci ZnO, vendar očitno ne v zadostni količini, da bi tako obdelana tkanina zagotovila zaščito pred UV sevanjem. Po pranju se nekaterim vzorcem zviša UZF, kar je presenetljivo. Predvideva se, da so nanodelci pri pranju migrirali iz notranjosti vlaken na njihovo površino in s tem zvišal UZF.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-03-24 07:45:12</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>106887</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 67522</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
